Novi socialdemokrati za izvedbo demokratičnih volitev v Venezueli

Novi socialdemokrati, za razliko od strank tranzicijske levice (SD in Levice), podpiramo mednarodna prizadevanja za izvedo demokratični volitev v Venezueli. V tem kontekstu podpiramo priznanje začasnega predsednika Juana Guaidója; tudi s strani naše vlade, v kolikor bi to privedlo do čim prejšnje politične rešitve Venezuelske krize. Ta, po naravnih danostih, izjemno bogata država, se je znašla v hudi gospodarski in socialni krizi, ki se ob nedemokratično izvoljenemu predsedniku Maduru zaostruje iz leta v leto.

Morda je stališče naše neparlamentarne stranke zanimivo ravno zato, ker se umeščamo v levo sredinski politični prostor in se razlikujemo od omenjenih strank tranzicijske levice. Za razliko do njih Novi socialdemokrati ne priznavamo predhodnih predsedniških volitev, v režiji Madurove politične nomenklature, saj so bile iz njih izločeni opozicijski kandidati.

Madurovo izvolitev so priznale le redke države. Ob vprašanju legalitete Madurove vladavine pa ni vprašanje, da so bile predhodne predsedniške volitve nelegitimne. Tudi dejstvo, da je Madurova skupina izgubila primat v Narodni skupščini kaže na njegovo vedno manjšo podporo med narodom. Ljudje imajo dovolj revolucionarnih parol in hočejo kruh. Ravno ta vidik – nelegitimnost sedanje oblasti v Venezueli – obe omenjen stranki, tako SD kot Levica – dosledno spregledujeta.

Novi socialdemokrati, ki smo izrasli iz stranke Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti, smo že pred leti spremljali dogajanja v tej latino ameriški državi. Pogosto smo se udeleževali srečanj z odpravnikom poslov veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele v Ljubljani. Zanimala nas je tako imenovana tretja pot, ki ima v tej regiji svoje korenine tudi v teologiji osvoboditve. Tudi socialno gibanje Huga Chaveza je vključevalo krščansko angažirane skupine in posameznike in ni bila le pod vplivom marksistično leninistične doktrine. Žal pa je v tem mavričnem socialnem gibanju z leta v leto ravno ta vpliv postajal prevladujoč. Predvsem se kaže v uporabi nedemokratičnih , revolucionarnih metod: podrejanjem vseh podsistemov v državi, nasilnem obračunavanju z politično opozicijo, novinarji in civilno družbo, ki ni pogodu revolucionarnemu režimu. Te metode pa imajo kvečjemu osnove in vzgled v stari boljševiški tradiciji na stari celini. Od njih so prevzeli temeljno metodo političnega boja: tako imenovani dober namen, opravičuje vsakršno sredstvo – tako nasilje kot laž.

Če bi bila Venezuela demokratična, bi oblast s takim katastrofalno slabim upravljanjem države že zdavnaj izginila iz političnega prizorišča. Neuspešen gospodarski in družbeni model, ne bi mogel obstati toliko časa – vse do popolnega poloma. Izgovarjanje na imperialistične države, ki naj bi bile krive za Venezuelsko krizo je skrajno poenostavljanje, ki se napaja iz ideologije in nima kaj dosti skupnega z empiričnimi podatki. Ti le kažejo, da Venezuelski eksperiment ni nobena »tretja pot«, ampak kvečjemu velika polomija oziroma stranpot.

Ljubljana, 7.2.2019

Predsednik Novih socialdemokratov (NS)
Andrej MAGAJNA
Predsednik programskega sveta NS
Žiga ŠORLI

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja