Program stranke

1

Programska izhodišča

Zavedajoč se zgodovinske odgovornosti pred slovenskim narodom in državljani, zaradi izdanih osamosvojitvenih pričakovanj, vladavine korumpiranih elit in uničevanja slovenske prihodnosti, sprejemamo to Deklaracijo programskega sveta kot zavezo resne, odgovorne in državotvorne stranke NOVA SOCIALDEMOKRACIJA.

Izhajamo iz vrednot osamosvojitvene vojne, krščanskih vrednot, kakor jih razlaga papež Frančišek, vrednot evropske socialne demokracije in krščansko-socialnega gibanja, ki sta se odmaknila od komunističnega avtoritarizma v smer človekovih in socialnih pravic. Slovenija je lahko ponosna na bogato socialno gibanje in teoretsko izročilo, ki so ga v naš prostor vnesli dr. Janez Evangelist Krek, Andrej Gosar in drugi krščansko-socialno in social-demokratsko usmerjeni posamezniki.

Zavedamo se, da smo v službi ljudstva, ki ima v Sloveniji oblast. Ta oblast je bila ljudstvu odvzeta: državo in skupno lastnino so ljudstvu ugrabile politične elite. Z vrnitvijo države ljudstvu bomo ustvarili pogoje za najširšo državljansko demokracijo in blaginjo ljudi. Nasprotujemo vsem oblikam totalitarizma, kot so: nacionalsocializem, fašizem, komunizem, socializem, državne diktature, diktature manjšin nad večino in obratno ter medijski in LGBT elitizem, obsojamo pa tudi vsako obliko anarhizma.

Zgodovinsko obsojamo čas druge svetovne vojne; tako domobranstvo na slovenskem, ker je zapriseglo nacističnemu okupatorju z razlogom, da se borijo proti komunistom, čeprav so zaradi domobrancev tudi nastale številne žrtve med civilnim prebivalstvom, hkrati s tem pa obsojamo tudi komuniste, ki so izkoristili NOB za izvedbo komunistične revolucije in temu je sledilo povojno revolucionarno nasilje, ki je terjalo ogromno žrtev tudi med partizani, ki niso pristajali na komunistične dogme; slednji so tudi postali žrtve izvensodnih pobojev, kar pa ni opravičeno dejanje.

Sedanje naslednice tranzicijske levice  izhajajo iz  pragmatične struje komunistične partije, ki je prevladala leta 1986. Že res, da ta danes ustvarja videz preloma s starim in se pragmatično prilagaja novim časom (vključno s prehodom v privatni sektor – t.i. tovarišijski kapitalisti), pa žal tudi ob novih in novih poimenovanjih strank ohranja določene stare metode »edine vsemogočne partije«. Govorimo o kontinuiteti monopola nad oblastjo in resnico. Zato, podobno kot včasih partija, teži po monopolizaciji vseh centrov moči, vključno s podsistemi, zato tudi taka prizadevanja za totalno podrejanje medijev, ki oblikujejo javno mnenje.

Sedanja t.i. leva alternativa služi sama sebi in so povsem brez vsebine – samo, da so na oblasti. Nasprotujemo ustanavljanju t.i. instant političnih strank persone, ki so vsebinsko puste, toge, in ne služijo državljankam in državljanom, ampak skorumpiranim elitam globoke države.

2

Rešitev anomalij v slovenskem prostoru

Odločno nasprotujemo strankam, ki so s svojo korumpirano vladavino elit uničevale prihodnost novih slovenskih generacij. Večina obstoječih parlamentarnih strank so na tak ali drugačen način povezane z nastopom tajkunskega kapitalizma, banksterjev in političnih nesposobnežev, ki so kradli ljudstvu in omogočali delovanje globoke države. Mi smo za odgovorno in čim bolj neposredno demokracijo vseh državljank in državljanov Slovenije.

Še posebej nasprotujemo strankam izrojene tranzicijske levice, ki s svojimi tajkunskimi omrežji najbolj odgovorne za to, da je Slovenija v Evropi postala ena največjih tranzicijskih poraženk. Smo odgovorna in resna alternativa na levi sredini, ki namerava očistiti gnilo tranzicijsko močvirje levo od sredine. Vsem, ki so povezani s kriminalnim prisvajanjem javnega dobra, bomo poleg kazenskih sankcij prepovedali politično delovanje. Prav tako smo kot nova socialdemokracija zavezani izjavi proti totalitarnim ideologijam, najsi bo to fašizem, nacizem, komunizem in vse oblike državnega avtokratskega imperializma ter tudi teorije spola in t.i. seksualnih manjšin, ki niso v skladu z osnovnimi človekovimi pravicami in svoboščinami in posegajo v biološko razliko med spoloma. Nasilje rodi samo novo nasilje, vsak spor se da zgladiti le z pogovori, pogajanji in sklepanju konsenzov, kar mora biti osnova vsake demokracije.

Družbeni elitizem, kateremu smo priča danes, je spregledal dosežke slovenskega demokratičnega vzpona in jih poteptal pod preprogo domnevno liberalnih potreb slovenske politične srenje. Vendar je bila to ideja na začetku samega procesa demokratizacije Slovenije. Slovenija je padla v proces osamosvajanja ravno v času propada komunizma in začetku globalizacije svetovne politike. Bili smo pahnjeni v nov diskurz, ki je prehitel navidezno odprto socialistično družbo v Sloveniji 20. Stoletja. Politični subjekt je tako zaostal. Politika v Sloveniji je izšla iz socializma, vendar je obdržala njegovo slabo tradicijo. Nekako smo pozabili na ta izstop, kar je žalostna sinteza današnje Slovenije. Imamo despotsko vladavino strank in lokalno zaprtost zaradi že navedenih zgodovinskih predpostavk. Funkcija parlamenta ob strogi strankarski diktaturi ostaja težava še 30 let po začetku demokratizacije in razvoja civilnih gibanj.

Pri tem moramo opozoriti na predlog, ki je bil podan leta 2013 v parlamentarno proceduro, in sicer, da bi uvedli kombinirani sistem volitev v Državni zbor, ki bi omilil vpliv strank na parlamentarno odločanje, hkrati pa bi zagotovil sorazmerno zastopanost vseh volilnih okrajev v Sloveniji. Ta korak bi prispeval k večji demokratičnosti, politični participaciji tako državljanov, kot tudi civilne družbe in kot tako končati proces globalizacije z ljudem razumljivim in demokratičnim političnim sistemom, kakršnega dejansko primanjkuje v našem prostoru. Naša stranka torej podpira pobudo k vzpostavitvi kombiniranega sistema volitev kot demokratično rešitev nastale situacije.

3

Vključevalna socialna politika

Za zagon slovenskega gospodarstva bomo uresničili program pridobivanja novih kvalitetnih delovnih mest. Za pridobitev čim več novih investicij bomo ustvarili prijazno poslovno okolje. Temeljna poteza novega poslovnega okolja bodo nižji davki. Ker bodo davki nižji, bodo posledično višje plače in na te vezani prihodki državljanov. Z upravljavskim in lastniškim umikom države iz gospodarstva v prid državljanov bomo izpeljali program pridobivanja odgovornih lastnikov. Strateška podjetja, infrastruktura bodo ostali v slovenski lasti. Ukinili bomo administrativne ovire za nastanek novih podjetij, kjer bodo z davčnimi počitnicami prednost imeli podjetniški začetniki. Za majhne podjetnike in društva bomo ukinili davčne blagajne.

Slovenija bo v polnosti izrabila svoj geo-ekonomski položaj in ponudila kvalitetne logistične storitve od slovenskih vstopnih točk – začenši z luko Koper in hitro izgradnjo drugega tira – do ciljnih destinacij. Slovensko gospodarstvo bomo krepili s servisom države, ki bo pospeševal konkurenčnost in usmerjenost na tuje trge. Vzpostavili bomo takšen tip lojalne konkurenčnosti, ki bo sankcioniral monopole in kartelna dogovarjanja. Omogočili bomo ugodno okolje za intenzivno rast tujih neposrednih investicij, hkrati pa državljane varovali pred podrejanjem tujemu kapitalu. Na novih temeljih bomo razvili pogoje za pošteno slovensko bančništvo, ki bo omogočalo visoko varnost prihrankov državljanov, razvojne pobude slovenskemu gospodarstvu in kmetijstvu ter odpiranje novih kvalitetnih delovnih mest. Znova bomo v še učinkovitejši obliki uvedli SDK.

Načela socialne pravičnosti in solidarnosti bomo najprej uporabili za izkoreninjenje revščine v Sloveniji. Podpiramo močno socialno državo in vključevalno socialno politiko.   Ta bolj kot  na dobrodelnosti sloni na vključevanju v delo in  življenje, namenjena posameznikom s posebnimi potrebami  in sploh osebam z zmanjšano delovno zmožnostjo. Zato dajemo velik pomen  aktivni politiki zaposlovanja, dodatnemu usposabljanju za vrnitev na trg, finančno pomoč pri prilagoditvah delovnega mesta in davčne olajšave pri vključevanju invalidov.  Okrepili bomo program socialnega podjetništva in različnih oblik kooperativ. Da bi preprečili beg mladih v tujino, bomo izvedli program novih delovnih mest za mlade, kjer bodo osrednje mesto imeli start-upi z ugodnimi posojili in davčnimi olajšavami. Zaradi preživetja slovenskega naroda bomo prednostno sprejeli natalitetni program, ki bo mlade (družine) vzpodbujal k odločitvi za otroke.

Glede urejanja statusa invalidov bomo spodbujali čim večje vključevanje invalidov v delovne procese. Predvsem bomo pa prenovili sistem delovne nezmožnosti ali nezmožnosti opravljanja pridobitnega dela, saj je na tem področju ogromno invalidov, ki bi lahko kako uro ali dve pomagali podjetjem, saj je v sedanjem sistemu tu nastala praznina, v katerem je prisotna siva ekonomija, ali celo delo na črno, kar ne koristi nikomur. Prav tako je vprašljiv sistem dodeljevanja Denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki enačita delovno nezmožne invalide z ljudmi, ki nimajo zaposlitve in ne dobivajo nadomestila za brezposelnost. Potrebe invalidov so včasih večje, kot jim lahko zagotovi tisti minimalni prejemek vsak mesec. Prav tako pa bi bilo smiselno nagrajevati podjetja, ki bi tako zaposlovali invalide, saj je to tudi moralno lepa gesta.

4

Izobraževanje in šolstvo

Podpiramo brezplačno šolstvo na vseh ravneh, vključno z učnimi gradivi za obdobje rednega šolanja oz. študija in javno zdravstvo. Državne štipendije naj ne bodo vezane le na gmotne razmere posameznika, ampak predvsem na učni uspeh. Ohranja naj se neokrnjen sistem javnih šol.

Ampak po drugi strani tudi država ne more promovirati in  finančno podpirati  šolanje za tiste programe, kjer je jasno, da ne bo nihče uspel dobiti zaposlitev v tistem poklicu. V tej stopnji mora država sodelovati z gospodarstvom, ki bo samo proizvedlo ustrezno število delovnih mest za določen poklic. Vsekakor pa ne moremo  podpirati določenega študijskega programa, ki je sam sebi namen, oz. so le zaradi  interesov izvajalcev, njihovih zaposlitev in plač. 

Podpiramo tudi kvalitetno zasebno šolstvo pod pogojem, da se končno preverjanje znanja učencev, dijakov in študentov vrši znotraj sistema javnih šol. Del učnega procesa pa mora biti tudi spodbujanje domoljubja ter izobraževanje v smeri spoštovanja Slovenk in Slovencev in tudi spoštovanja do nacionalnih simbolov, to je zastave, grba in himne Republike Slovenije.

5

Prenova zdravstvenega sistema

Zdravstveni sistem Republike Slovenije v sedanji obliki dopušča klientelizem in tudi korupcijo. Težava je v tem, ker nimamo nobenih zakonskih omejitev, ki bi preprečile kartelno dogovarjanje v zdravstvu, v farmaciji in bi prinesla večjo blaginjo v naši državi. Vendar, ker se ne moremo distancirati od korupcije in jo uspešno zmanjšati, smo si vtepli v glavo, da ne moremo tukaj nič narediti in tako je rezultat jasen: imamo drugi najslabši zdravstveni sistem na svetu, po vseh lestvicah visoko kotiramo v korupciji in jasno je, da je stanje tako, kakršno je, zaradi naše apatije in neodločnosti in čudili bi se, če bi bilo karkoli drugače! Vsakomur naj bi bilo jasno, da sedanji sistem zdravstvenega zavarovanja ne more obstati. Ker imamo dve ravni zavarovanja, imamo tukaj zmedo, prenos določenih pravic iz obveznega na dopolnilno zavarovanje je:

1. Izguba zdravstvene in socialne samostojnosti državljank in državljanov in

2. Spodkopavanje temeljev socialne države, kar je v nasprotju z ustavo.

Potrebno bi bilo prenesti vse pravice nazaj na osnovno zavarovanje ter urediti dodatno zavarovanje, ker ima ta oblika zavarovanja sedaj zgolj funkcijo ropanja načel socialne države in sama po sebi ne omogoča nekih večjih socialnih zmožnosti. Dodatno zdravstveno zavarovanje naj nudi npr. pogostejše zdravljenje v toplicah, napredne storitve zobozdravstvene protetike, ipd..

Sistem javno-zasebnega partnerstva bomo skušali izboljšati v smeri zagotavljanja kvalitetnega javnega zdravstva in v interesu države je, da se spodbudi kvaliteten odnos z zasebnimi zdravstvenimi storitvami v luči zagotavljanja javne blaginje. Ta avstrijski model spodbuja konkurenčnost med zdravstvenimi delavci in hkrati omogoča njihovo svobodo pri delovanju, vendar tukaj mora biti vzpostavljena nadzorna instanca, ki bi nadzorovala delovanje tega sistema, v katerem bi bili samoplačniški pacienti enakovredni plačnikom.

6

Javna uprava

Zagovarjamo vitko javno upravo in v interesu državljank in državljanov je  zmanjšani  obseg javne uprave, z namenom, da bi postala učinkovit servis državljanov. Javna uprava bi morala biti varčna in cenejša, vendar hkrati močna, odločna in delovna – torej podjetniško operativna, socialno pravična in družbeno odgovorna. Njena prva naloga je v Sloveniji vzpostaviti vladavino prava.

Privatni sektor pa naj tudi ima ustrezne pogoje za razvoj in delo in bi v mreži storitev pokrival te, ki jih javni sektor ne zaobsega.  Tako imenovano javno zasebno partnerstvo je lahko zelo problematično, če ni jasnih razmejitev, saj lahko privede do prelivanje javnih sredstev v zasebne žepe, lahko pa so tudi obratna oškodovanja. V koliko isto področje pokriva tako javni kot zasebno sektor se lahko ustvarja tudi nelojalna konkurenca, saj javni sektor svoje neučinkovito poslovanje pokriva z sredstvi davkoplačevalcev, dočim  je privatni sektor prepuščen lastnemu financiranju in trgu.

Javne gospodarske službe naj bi delovale na tistih področjih, kjer je tržna ekonomija premalo konkurenčna ali se zaradi specifičnih razmer izkaže kot neučinkovita, kakovostno oz. cenovno neustrezna.

Zavzemamo se za participativnost v upravljanju javnih služb (zdravstvo, šolstvo, zavodi, javna podjetja); dati je treba možnost zainteresiranim skupinam – kot so predstavniki občanov, sveti uporabnikov in izvajalcev – pri upravljanju, usmerjanju in nadzoru.

Nasprotujemo pa poizkusom uveljavljanja modela finančno avtonomnih uprav v javnih zavodih. Po tem modelu so uporabniki praktično odrinjeni in dopuščajo prelivanje sredstev na izvajalske in pod-izvajalske privatne firme, ki so v prikritih personalnih unijah z člani uprav. (Zavrnjeni) krovni zakon o javnih zavodih in kasneje tudi zakon o RTV, bi na posreden način odprl možnost tajkunizacije javnih zavodov. Nedopustno je, da zaposleni v državni upravi opravljajo še izdatno plačano dopolnilno delo, zato je potrebno take primere obravnavati in izključiti iz sistema javne uprave, saj škodijo ugledu države!

7

Obramba in policija

Nacionalnovarnostni sistem Slovenije je tudi eden od temeljev delovanja države. Naloga države je, da zagotovi pozitivno pripravljenost Slovenske vojske, ki se bo sposobna soočiti z varnostnimi izzivi sodobnega sveta. Slovenska vojska mora skupaj s tradicijo Teritorialne obrambe v javnosti dobiti ustrezno večjo vlogo in pomen. NATO naj služi slovenskim interesom in ne obratno. Zato bomo povečali svoj vpliv na odločitve zavezništva, da bodo te v korist slovenskih državljanov in njihove varnosti. V nasprotnem bomo razmislili o smiselnosti slovenskega članstva v NATO. Odločno podpiramo razvoj skupnih evropskih obrambnih sil.

Smo proti migrantskim kvotam, ki nam jih vsiljuje EU. Glede na socialni položaj v Sloveniji z visoko stopnjo revščine in nezaposlenih Slovenija ni dolžna prevzemati novih bremen. Smo za Slovenijo brez nezakonitih migracij. Ne podpiramo multi-kulturalističnega koncepta slovenske družbe, ki ogroža kulturno identiteto Slovenije, tradicionalne vrednote slovenske družbe in način življenja. Vzpostaviti je potrebno varne meje in zato tehnološko okrepiti slovensko policijo, slovensko vojsko pa poleg tega tudi dograditi z učinkovitim sistemom prostovoljnega državljanskega naborništva kot dela državljanske vzgoje.

8

Mediji in svoboda govora

Zagovarjamo temeljno pravico do svobode izražanja in svobodo ter pluralnost medijskega prostora. Medijski prostor postaja vedno bolj polariziran s prevladujočimi politikami in lastništvom tranzicijske levice. Posledica tega je partijsko enoumje, ki izvira iz časov socializma, ki kaže na neuspešno opravljeno demokratično tranzicijo v Sloveniji. To se kaže v kvaliteti medijskega poročanja, ki je na najnižji točki od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Rešitev vidimo v pluralizaciji medijev ter bolj razpršenem lastništvu medijev.

Svoboda govora in izražanja ima definitivno svoje meje. V današnjem času je žaljenje preko anonimnih ali izmišljenih profilov postala prepogosta praksa, kar pa ni v skladu z demokratičnim izražanjem. Vsaka beseda ima svojo težo in zato ne sme postati ogrožena po eni strani ter postati element sovražnega govora po drugi strani. Spodbujati je potrebno iskanje konsenza, partikulirano utemeljenega argumentiranja in dostojnega uravnoteženega sporazumevanja v luči iskanja rešitev, kar je tudi osnova demokracije.

9

Zunanja politika

Zavzemamo se za reformo EU. Evropska unija mora biti skupnost neodvisnih in suverenih držav Evrope, ne pa naddržavna birokratska hegemonija, ki je gnezdo raznarodovalne politike izprijene komunistične levice in bi v tem tempu Evropa postala nekakšna Sovjetska zveza. Brez močnih držav-članic EU ni močne EU.  V nasprotnem, če EU ostane domena drage in neučinkovite bruseljske birokracije, Slovenija pa ne bi mogla izboljšati svojega položaja, bomo predlagali razmislek o razpisu referenduma o nadaljnjem članstvu Slovenije v EU. Slednja lahko le obstane kot skupnost neodvisnih demokracij in nikakor ne kot zbirokratizirana elita, ki služi le sama sebi.

V naši stranki tudi podpiramo povezovanje v C5, ali vsaj v višegrajsko skupino. Povezovanje držav, ki so bile pred koncem prve svetovne vojne del habsburškega cesarstva, je ključno za obstanek držav članic EU. Slednja mora biti zveza samostojnih in neodvisnih držav, ne pa naddržavna ohlapna skupnost. Slovenija je lahko le Slovenija, spoštovati pa je treba zavzetost patriotizma v drugih državah. Če je bila v zgodovini Samova plemenska zveza očiten dejavnik nevmešavanja v politiko srednjeevropskih držav, je to možno tudi danes v okviru povezovanja znotraj C5.

Občutljivost za mednarodna dogajanja pomeni tudi skrb za položaj revnih. Ne smemo se podrediti logiki bogatih, ki od manj razvitih predvsem jemljejo – zlorabljajo stisko s sramotno nizkim plačevanjem delovne sile, neposrednim ali posrednim izkoriščanjem otroškega dela in izrabljanjem njihovih naravnih bogastev.  Navkljub možni manjši konkurenčnosti ne smemo pozabiti na etiko v mednarodnih odnosih. Jezusov nauk je jasen, veleva solidarnost med ljudmi ne glede na narodno pripadnost. Tudi v mednarodnih odnosih moramo težiti k pravičnejši delitvi naravnih in ustvarjenih dobrin. O mednarodnih interakcijah (vključitvi ali izstopu) morajo odločati ljudje na referendumu. Spodbujamo ponovne preverbe izražanja ljudske volje, saj šele praksa pokaže vse razsežnosti preteklih odločitev. Slovenija ne sme molčati ob kršenju mednarodnega prava pa naj njegovo nespoštovanje izhaja iz vplivnih ali prijateljskih držav.

Navkljub temu, da spoštujemo pravico do samoodločbe narodov in podpiramo njihova prizadevanja za lastno državo, te pravice ne smemo uresničevati z nasilnim spreminjanjem meja. Spoštovanje ozemeljska celovitost in nedotakljivost meja je bil  garant miru po drugi svetovni vojni in je to tudi danes. Ločiti je potrebno pravice tistih narodov, ki še nimajo svoje nacionalne države, od tistih manjšin, ki hočejo na ozemlju druge države oklicati svojo državno suverenost, čeprav imajo v sosedstvu svojo nacionalno državo. „Izjeme” bi sprožile plaz separatističnih gibanj in povzročile hudo mednarodno nestabilnost, navkljub trenutni umiritvi razmer na določenem regionalnem področju.

10

Vera in družina

Zavzemamo se za laično družbo in jasnejšo ločitev cerkve od države, kar po ustavi že tudi imamo (Zakon o verski svobodi… te ločnice zamegljuje). Laičnost družbene ureditve smatramo za civilizacijsko dobrino.  Le ta omogoča resnično duhovno sproščenost.

Verske skupnosti in država lahko najdejo področja skupnega delovanja in tvorno sodelujejo na mnogih področjih, vendar po načelu enakopravnosti in pluralnosti. Država poleg idejnega in političnega pluralizma, omogoča tudi verski pluralizem. Država omogoča prebivalcem opravljanje verskih aktivnosti in zagotavlja posameznim odmaknjenim skupinam versko oskrbo, ni pa dolžna financirati konfesionalnih vsebin in neposredne verske dejavnosti.

Podpiramo ureditev, ki  državljanom omogoča, da avtonomno podprejo preko dohodninskega deleža tisto versko skupnost ali drugo civilno združenje, ki jo sami žele. To omogoča tudi manjšim skupnostim, da pridobijo finančna sredstva za svoje delovanje. Verske skupnosti avtonomno odločajo kako bodo razporejale in poslovale z lastnimi sredstvi, ko pa gre za uporabo ali souporabo družbenih sredstev, njihovo porabo nadzira država.

Verouk in drugi konfesionalni predmeti ne sodijo v javno šolo. Vendar morajo pa po drugi strani javne izobraževalne ustanove zagotavljati nepristransko splošno razgledanost tudi na tem področju; nepristransko seznanjati učence in dijake z vsemi religijami in duhovnimi gibanji. Te vsebine ne morejo biti le stvar izbirnih predmetov. Zaradi občutljivosti tematike, glede na svetovno nazorsko pluralnost, je prav, da te vsebine podajajo laični strokovni delavci in ne osebe, ki so vezane na določeno cerkev oz. versko skupnost.

Pomembno izhodišče za naše delovanje je družina, ki je naravna in temeljna celica družbene skupnosti. Psiho-socialno  zdrava družina je pogoj za oblikovanje zdrave osebnosti. Zato naj bo življenje družbe organizirano tako, da ne krni ali razbija družinskega življenja in odnosov, pač pa jih spodbuja. Družinam, ki so pred razpadom je potrebno nameniti več pozornosti tudi z uvajanjem novih instrumentov obravnave (otrokovo zagovorništvo, mediacija).

Glede drugih partnerskih skupnosti zagovarjamo, da se z zakonom uredi enakopraven položaj partnerjev znotraj kakršnekoli partnerske skupnosti. Ta zakon naj uredi status za vse zveze, ki si po določenem obdobju skupnega življenja žele pravno urediti ter registrirati medsebojne pravice in obveznosti. Ob tem je irelevantno na kakšni spolni osnovi temelji taka skupnost.

Odobravamo načrtovanje družine in zdravju neškodljivo kontracepcijo. Omejevanje rojstev v revnih, nerazvitih državah je manjše zlo kot pa množično umiranje otrok v prvih letih starosti. Oviranje ali zavračanje distribucije kondoma  in osveščanja o zaščiti je neodgovorno.

Vprašanje splava  (ali je zlo in/ali v kašni meri) sproža dolgotrajne moralne dileme, na katere pa menimo, da ni enostavnega odgovora. Smatramo, da je človek »določen«  ob spočetju, priznamo pa, da presoja o tem, v katerem trenutku je oplojeno jajčece človek v polnem pomenu besede, ni splošno priznano mnenje. Menimo, da  splava ne smemo kriminalizirati.  Splav bi bil lahko dopusten, če so matere žrtve spolnega nasilja, če bi rojstvo otroka ogrozilo zdravstveno stanje ali celo življenje matere ali če bi zaradi finančne stiske bile same prisiljene k prekinitvi nosečnosti. V osebni stiski je to stvar presoje matere in očeta ter posledično njune vesti. Vsekakor bi prepoved splava prinesla še več hudega, saj bi se noseče ženske v stiski zatekale k mazačem in bi bilo še bolj ogroženo tudi njihovo zdravje. Ni pa prav, da splav nadomešča druge metode za preprečevanje rojstev, mnogim služi le kot nadomestilo za ne-uporabo le teh ali neustrezno zaščito.

Država naj omogoča lažji postopek posvojitve in umetne oploditve neplodnim parom. Neplodnost naj se prizna za bolezen tako, da iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bo več omejevanja števila umetnih oploditev. Dovoli naj se tudi neanonimne darovalce spolnih celic, saj si včasih sorodniki in prijatelji želijo pomagati čisto določeni osebi. Trenutno odhajajo taki darovalci na postopke v tujino.

K večji rodnosti bi vsekakor pripomogel stabilnejši in varnejši način življenja. Eksistenčna, socialno pravna negotovost, zaposlitvena negotovost (prevladujejo razmerja za določen čas,) pravno-upravni nered,…, ne ustvarja varne življenjske klime. Kljub tem težavam pa bi se morali bolj odpreti za življenje, pa čeprav razmere niso vedno optimalne.

Stanovanjski sklad in stanovanjsko varčevanje za mlade sta dva izredno pomembna podsistema za katera pa lahko rečemo, da ne delujeta učinkovito. Praktično je izničen instrument namenskega varčevanja.  Namenski stanovanjski krediti se glede višine in plačilnih pogojev praktično ne razlikujejo od drugih splošnih kreditov. Skrb in odgovornost za okolje in živa bitja

11

Sodobno tržno gospodarstvo

Sprejemamo sodoben model tržne ekonomije ob upoštevanju socialnih in ekoloških kriterijev. Spodbuda za podjetnost posameznika je vsekakor dobiček, ni pa dobro, da družba bazira le na tem »motivacijskem faktorju«. Razvijati moramo ustvarjalno in sodelovalno tekmovalnost. Državi pa mora vedno ostati skrb za splošno družbeno ravnovesje, vzpostavljanje strukturnih pogojev za zdravo konkurenco, primerjalno prednost in napredek, upoštevajoč socialne in ekološke kriterije.

Svobodna tržna ekonomija, ki temelji na tekmovalnem, podjetniškem duhu se morala odvijati le in samo v pogojih lojalne konkurence in konsistentnem pravnem redu. Lojalna konkurenca je instrument za večjo učinkovitost, sočasno pa princip za dosego večje družbene pravičnosti. To pa pomeni, da se država odpove korporativnim modelom, svojo vlogo pa ohranja pri preprečevanju monopolov, kartelov, lobijev in protekcionizmov vseh vrst.  Država vzpostavlja strukturne pogoje, ustrezno podjetniško okolje, ki omogoča lojalno tekmovalnost (Pri skritem protekcionizmu je treba pretehtati nevidne in vidne stroške.

Žal pa, mednarodna menjava deluje pretežno v pogojih nelojalne konkurence. Ekonomsko pravni red ni  vzpostavljen. Mnogi nizko cenovni produkti in storitve, ki kotirajo na trgu so rezultat dumping cen,  kolonizacije gospodarskih resursov nacionalnih držav, tujih, sovražnih prevzemov dobrih nacionalnih firm; neenakih pogojev poslovanja: (vojne uzurpacije energetskih virov, neenako oz. slabo plačevanje delovne sile, (brezplačno, otroško delo), nizka davčna obremenitev dela zaradi nerazvitega javnega sektorja, ind …

Zaradi mednarodne nelojalne konkurence imajo nacionalne države pravico, kljub svobodnemu trgu, zaščititi svoje gospodarske interese. Država mora tudi paziti in reagirati, ko se v njenem ekonomskem sistemu pokažejo različne anomalije in porušena razmerja. Država ima pravico in dolžnost, da intervenira, če se cene oblikujejo v nekonkurenčnih razmerah, okoljih visoke koncentracije ekonomske moči. Eden od možnih ukrepov je obdavčenje ekstra dobičkov in usmerjanje teh sredstev v strukturne spremembe na trgu.

Kljub vsem neoliberalnim pastem, ki prežijo na nas, pa v novi socialdemokraciji vidimo pozitivno stran današnje fiskalne politike. Ne smemo porabiti več, kot ustvarimo. Inflacija mora biti skoraj nična, saj je možno ustvarjati zanesljiva delovna mesta le v takem uravnoteženem in stabilnem okolju. Boj proti korupciji mora biti transparenten in dosleden. Prenašanje slabih kreditov na bremena državljank in državljanov mora biti obrazložen in sankcioniran proti tistim, ki so odobrili tovrstne kredite in kreditojemalcem, če so ti vedeli za vsa tveganja in ozadja prejetih kreditov. Pri tem je potrebno preganjati vse oblike tovrstnega kriminala, ne glede na starost, spol, funkcijo ali zaslužnost za pretekla dejanja.

Klasično delitev na lastnike (delodajalce) in na drugi strani mezdne delavce (delojemalce) je potrebno preseči z oblikami delavskega solastništva. Zagovarjali bomo pravico do solastništva (partnerske gospodarske družbe)  in razporejanje določenega dela dobička za delavce, ki pri njegovem nastajanju participirajo.  Delitev dobička med delavce v obliki solastništva v podjetju je gotovo ena boljših spodbud za delavce. Ob spodbujanju delavskega solastništva, oz. delavskega delničarstva je na splošno potrebno graditi na pripadnosti posamezni gospodarski družbi. Solastništvo zaposlenih je prava pot in ne samoupravljanje vseh  oz. soodločanje  teh, ki so zgolj v mezdnem odnosu in so  z organizacijo povezani le  v recipročnem odnosu – delavni vložek : zadostna plača. Ker mnogi  zaradi gmotnih razlogov ne morejo biti delničarji/solastniki oz. soinvestitorji, lahko  participirajo tudi na druge načine. Na primer kot prenašalci delavnih izkušenj, mentorji in  kot inovatorji oz. izboljševalci posameznih faz delovnega procesa – kar vse mora biti ustrezno ovrednoteno, kot njihov vložek. Podpiramo nastanek in razvoj alternativnih oblik lastništva in organizacij kot so npr. delavske kooperative, kajti najti je treba odgovor na hitro propadanje delovnih mest zaradi globalizacije in multinacionalk.

12

Kultura

Podpiramo razvoj kulture, ki bo temeljila na domoljubju in poudarjanju moralnih in etičnih vrednot. Ne podpiramo pa modernih, subverzivnih in politično anarhistično motiviranih subkulturnih ekscesov. 8. februar praznujemo kot dan slovenske kulture in smo edini narod na svetu, ki praznujemo ta dan kot dan obletnice smrti, ne rojstva, in to nam je položeno v narodno zavest. Prešernova smrt je pokazala, da smo izgubili nekoga, ki je slovenski jezik povzdignil na nivo velikih narodov Evrope, opomnil nas je na več stvari: kako je krščanstvo prišlo med nas, Slovence in kako teptamo svoj lasten jezik.

Proslavljanje kulturnega dne bi moralo biti primer, kako naša kultura in jezik uspevata, ne pa to, kako našo književnost sproducirati v nek drug jezik in se podrediti zadnjemu pihljaju vetra, ki zapiha iz vseh strani naenkrat. To, da se citira nacionalno himno v jeziku, ki ni avtohton na naših tleh – angleščini, arabščini, ne pa tudi nemščini, italijanščini in madžarščini, in da se to dela v imenu multikulturalizma, je smrtna obsodba našemu jeziku. Multikulturalizem obstaja, dokler več kultur živi med seboj v sožitju, ko pa se vmeša neka imperativna kultura, ki hoče biti vse in nič pred njo, je takoj razlog za preplah.

V imenu vseh evropskih bolj ali manj suverenih narodov si prizadevamo v imenu naših kulturnih izročil: ne pustimo, da Evropa postane kvazihumanitarna in neosocialistična točka za izčrpavanje zadnjega kosa evropskega sožitja. Evropa mora stati na svojih nogah, tako kot je po vsaki vojni, ki se je v zgodovini zgodila na njenih tleh. Slovenski jezik si je že zaslužil mesto med svetovnimi književnimi jeziki, kar dokazuje, da nismo neki primitivni in neotesani barbari. Dokler bomo imeli svoj jezik, bomo lahko imeli svoj narodni ponos, ko tega ne bo več, bomo ostali brez vsega.

Programska deklaracija sprejeta na kongresu 5.aprila 2021