Spremembe tega statuta registrirane politične stranke Krščanskih socialisti Slovenije – Krekovi socialisti (KSS) in Programske deklaracije, oboje sprejeto na Kongresu KSS z dne 5.4.2018 (poimenovanem kot »povezovalnem kongres«), so rezultat povezave imenovane stranke z državljanskim gibanjem Nova prihodnost (NP) kot naslednika stranke Nova socialdemokracija (NSD, 1991).
Vključujejo tako spremembo imena stranke, kot imena predsednika oz zastopnika stranke, ter druga dopolnila in korekture navedene v sledečih členih.
IDENDITETA STRANKE
1. člen
Ime stranke je: Novi socialdemokrati
Skrajšano ime: Novi socialdemokrati
Kratica: NS
Stranka je pravna oseba, s sedežem v Ljubljani. V registru pod matično številko 1030132.
Novi socialni demokrati (v nadaljevanju: NSD) smo politična stranka, ki deluje po demokratičnih načelih na ozemlju Republike Slovenije.
2. člen
Žig stranke ima tanko obrobo oglate oblike z zaokroženimi vogali dimenzije 28 mm X 28 mm. Znotraj obrobe je poševno ležeč nagelj, pod kotom 45˚; cvet v smeri kota levo zgoraj; pecelj v smeri desno spodaj. Obroba, roža in pecelj sta izrisani z vijoličasto barvo brez polnila. V kotu levo spodaj je kratica NSD, izpisana z velikimi tiskanimi črkami vrste Times New Roman, velikosti 12.
O obliki in izdaji vseh naknadno izdanih pečatov na državnem nivoju, lokalni ravni ali za druge organe ali namene odloča Izvršilni odbor (v nadaljevanju: IO) stranke.
Znak (logotip) stranke predstavlja stiliziran nagelj in kratica stranke. Nagelj je nagnjen v levo pod kotom 45˚; cvet v smeri levo zgoraj; pecelj v smeri desno spodaj. Pecelj ima v zgornjem delu tanka lističa, ki skupaj s pecljem tvorita podobo križa. V zamišljenem kotu levo spodaj, ki poteka od levega roba cveta navzdol in od spodnjega konca peclja levo, je kratica NSD v pisavi Times New Roman.
Cvet je rdeče barve oznake #d83c16, čašica cveta in pecelj pa zelene z oznako #427d47; črke kratice NSD so črne barve z oznako # 0c0c0c .
Skrajni zgornji/spodnji točki ter skrajni desno/levi točki samega znaka so v razmerju 1:1. Znak stranke (nagelj in kratica) sta postavljena na belo podlago (z oznako #fffff ) kvadratne oblike, ki je od samega znaka večja za 20 odstotkov. Znak je v sredini podlage in je v razmerju z belo kvadratno podlago v razmerju 1 : 1,20.
Znak se lahko uporablja v različnih velikostih, s tem, da se razmerje v širini in višini ne spreminja.
3. člen
Stranka se za uresničevanje svojih programskih usmeritev in političnih ciljev
lahko povezuje tudi z drugimi političnimi, interesnimi, stanovskimi, projektnimi
in civilno-družbenimi skupinami, organizacijami, združenji in gibanji.
ORGANIZIRANOST
4. člen
Stranka je organizirana po funkcionalnem, interesnem in geografskem načelu. Funkcionalno organiziranost predstavlja hierarhična struktura organov stranke na državnem in lokalnem nivoju.
Interesno organiziranost se lahko uresničuje v idejno-programskem svetu stranke in odborih stanovskih ali interesnih skupin ter forumih po načelu prostovoljne organiziranosti. Mladi, seniorji, delavci, kmetje, ženske in podobno se lahko samoupravno organizirajo v odborih, sekcijah, združenjih na osnovi soglasja IO stranke. Vodijo lahko članske evidence svojih združenj. Predstavniki interesnih združenj so lahko imenovani člani razširjenih sej IO in drugih organov stranke na osnovi določil tega statuta. IO jim lahko za svoje dejavnosti omogoča del finančnih sredstev in organizacijsko pomoč.
Teritorialno organiziranost predstavljajo regijski, pokrajinski, občinski in
krajevni lokalni odbori stranke, ustanovljeni in organizirani v skladu organizacijsko
shemo stranke.
JAVNOST DELA
5. člen
NSD deluje javno. Organi stranke lahko odločajo tudi na zaprtih sejah. O vseh pomembnih odločitvah obveščajo svoje člane in širšo javnost. Organi stranke obveščajo javnost na javnih sejah, novinarskih konferencah, z izjavami za javnost, glasili, spletno stranjo in podobno.
ČLANSTVO
6. člen
Članica oziroma član NSD (v nadaljevanju: član) je vsak, ki sprejema Programsko deklaracijo NSD in Statut politične stranke NSD ter redno plačuje članarino.
Vsak član NSD potrdi svoj vstop v stranko z lastnoročnim podpisom pristopne izjave, katere original je v evidenci pri organizacijskemu tajniku NSD. V pristopni izjavi je potrebno navesti svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno in začasno prebivališče in druge podatke, ki jih določi IO.
IO lahko zadrži vpis posameznika v evidenco le izjemoma, v kolikor posameznik ne izkazuje niti minimalnega poznavanja strankine Programske deklaracije ali pa so njegova predhodna dejanja in stališča v nasprotju s temeljnimi programskimi usmeritvami. Kandidat za vstop ima v primeru zadržka pravico do ugovora na Nadzorni odbor (v nadaljevanju: NO) stranke. Mnenje NO je za kandidata dokončno. Če se mnenje NO razlikuje od stališča IO, lahko IO zahteva presojo o članstvu na Svetu stranke (v nadaljevanju: SS). V tem primeru o članstvu dokončno odloča SS.
Član NSD je lahko le polnoletna oseba ali oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in predloži pisno privolitev svojega zakonitega zastopnika. V skladu z zakonom o političnih strankah pa so člani lahko tudi državljani EU. Član NSD ne more biti hkrati član druge politične stranke, razen če IO za posameznega člana odobri določeno prehodno obdobje prehoda iz ene stranke v drugo. Po dogovoru s stranko lahko član naše stranke kandidira tudi na drugi ali skupni listi.
Višino članarine, odlog ali oprostitev in obliko plačevanja določi IO.
Članstvo nastane z vpisom v register članstva. Vpis v register članstva se opravi na podlagi izročene pristopne izjave in potrdila o plačani članarini. Pristopna izjava se šteje za izročeno, če jo podpisnik ali predstavnik stranke izroči organizacijskemu tajniku stranke ali pošlje po pošti ali pa jo odda skenirano po elektronski pošti. Register članstva vodi organizacijski tajnik stranke.
Član, ki zaradi svojih finančno-materialnih razmer ne more plačevati članarine, je lahko članarine oproščen. Namesto članarine lahko vsak posameznik le-to kompenzira tudi z drugimi delovnimi aktivnostmi v stranki. O tem odloča IO ali po njegovem pooblastilu neposredno organizacijski tajnik.
Četudi član ni poravnaval članarine ali zadostil drugim pogojem iz predhodnega odstavka mu članstvo v stranki še ne preneha. To se lahko izvrši šele, če ga k temu predhodno pozove IO ali po njegovem pooblastilu organizacijski tajnik in se ga tudi opozori na možnost črtanja iz članstva.
7. člen
Pravice in dolžnosti članov so urejene s tem členom.
Član stranke ima pravico, da:
- oblikuje in uresničuje politiko stranke;
- je obveščen o delovanju stranke;
- voli in je voljen v vse organe stranke;
- kandidira in je kandidiran za uvrstitev na kandidatne liste stranke za volitve v predstavniška telesa;
- odstopi z voljene in imenovane funkcije in izstopi iz stranke.
Član stranke ima dolžnost, da:
- se ravna po statutu, programskih dokumentih in sklepih organov stranke;
- redno plačuje članarino;
- sodeluje v organih, v katere je bil izvoljen in
- izvaja naloge, katere je osebno prevzel v okviru delovanja stranke, in o tem poroča pristojnim organom stranke.
Programska deklaracija, statut, pravilniki in ostali splošni akti zavezujejo vsakega člana.
8. člen
Črtanje iz registra članstva se opravi ob:
- izstopu na podlagi podpisane izstopne izjave, ki jo član izroči organizacijskemu tajniku stranke, kateremu koli drugemu članu IO ali jo pošlje po pošti na sedež stranke;
- zaradi neplačevanja članarine, oz. določil 6. člena statuta;
- smrti;
- izključitvi.
Postopek izključitve se lahko uvede na pobudo vsakega člana, po predhodni oceni utemeljenosti pa ga sproži IO. Temeljiti mora na prepričanju, da posameznik ravna v nasprotju z statutom in programskimi dokumenti stranke ali močno škodi ugledu stranke. Ugovor in dokončno odločanje je analogen postopkom, opredeljenim v tretjem odstavku 6. člena statuta.
9. člen
Stranka ima tudi častne člane s pravicama:
- sodelovati pri delu in aktivnostih stranke in
- biti obveščen o delu stranke.
Častni član stranke je lahko oseba, ki ima velike zasluge za razvoj stranke in demokratičnih idej doma in/ali v svetu ali za razvoj Slovenije.
O častnih članih je vodena posebna evidenca. Častno članstvo podeljuje in odvzema IO.
GLASOVANJE – KANDIDIRANJE – ENAKOST MOŽNOSTI
10. člen
Vsi kolegijski organi stranke veljavno odločajo z večino opredeljenih glasov (vzdržani glasovi ne štejejo) navzočih članov.
Odločitve se lahko sprejemajo z glasovanjem – javno ali tajno. O načinu glasovanja se izjasni večina navzočih. Kadar se glasuje o personalnih zadevah se odloča praviloma tajno, razen če nihče od navzočih članov organa ne nasprotuje javnemu glasovanju.
O posameznih zadevah iz svoje pristojnosti se lahko člani kolegijskih organov opredeljujejo tudi z pisnimi izjavami ali izjavami prek elektronskih komunikacij: faksa, sms sporočil, e-pošte in drugih načinov, ki jih odobrita predsednik in glavni tajnik stranke, razen če je za posamezni organ to izrecno določeno drugače. Način izjavljanja pri teh načinih regulira in evidentira organizacijski tajnik stranke.
V primeru izraženega suma o verodostojnosti izjav ali opredeljevanj o tem presoja NO, ki lahko zahteva verificiran način izjavljanja.
11. člen
Volitve v vse organe oz. nosilce funkcij v stranki in za kandidatke oz. kandidate (v nadaljevanju: kandidate) oz. kandidatne liste za volitve v Državni zbor, lokalne skupnosti, predsednico oz. predsednika republik, poslanke oz. poslance Evropskega parlamenta, se opravijo po predhodnem postopku evidentiranja in kandidiranja, ki ga izpeljeta glavni in organizacijski tajnik. Predlog za evidentiranje kandidatov lahko na IO poda vsak član stranke. IO na osnovi predloga evidentiranih kandidatov pripravi predlog možnih kandidatov.
Volitve v vse organe oz. nosilce funkcij v stranki je pristojen Kongres stranke, za ostale kandidate oz. kandidatne liste, naštete v predhodnem odstavku tega člena, pa SS. Volilna konferenca SS se za potrjevanje list volilne enote ob svoji standardni sestavi ustrezno dopolni s potrebnim minimalnim številom delegatov s stalnim bivališčem v volilni enoti, kot to zahteva Zakonom o volitvah v državni zbor. O predlogu možnih kandidatov se glasuje na Kongresu stranke oziroma Svetu stranke. Na Kongresu se poleg predloga možnih kandidatov lahko predlaga še dodatne kandidate, če se s tem dodatnim predlogom strinja vsaj tretjina navzočih delegatov.
Podrobnejše postopke in merila za predlaganje, evidentiranje in kandidiranje za vse funkcije, organe in institucije, imenovane v prvem odstavku 11. člena, določa volilni pravilnik, ki ga sprejeme IO.
12.člen
Pri določanju kandidatov za volitve morajo biti zagotovljene enake možnosti obeh spolov. Način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov določa volilni pravilnik, ki ga sprejme IO.
13.člen
Mandat vseh izvoljenih nosilcev individualnih funkcij ali članov organov v stranki trajajo štiri leta. Če preneha funkcija članu organa ali nosilcu funkcije posameznega organa, IO imenuje vršilca dolžnosti, ki to funkcijo opravlja do prve seje SS oz. do naslednjega Kongresa. Za to ni potrebna izredna seja ali kongres, razen če to zahteva večina članov IO.
Nosilci funkcij in člani organov so lahko sočasno nosilci funkcij in člani v različnih organih, razen članov NO, ki so lahko nosilci funkcij in člani zgolj tega organa.
ORGANI STRANKE
14. člen
Organi stranke na državni ravni so:
- Kongres stranke,
- Svet stranke,
- Izvršilni odbor,
- Predsednik in podpredsedniki,
- Glavni tajnik,
- Organizacijski tajnik,
- Idejno-programski svet in
- Nadzorni odbor.
KONGRES STRANKE
15. člen
Kongres je najvišji organ NSD. Kongres se sestaja enkrat na štiri leta. Skliče ga IO. Vabila za Kongres morajo biti posredovana vsaj 8 dni pred sklicem Kongresa, za Kongres, ki bi potekal v mesecu juliju in avgusta pa vsaj 10 dni pred datumom poteka. Za zanesljivost obveščanje o sklicu je odgovoren organizacijski tajnik stranke.
Izredni kongres skliče IO kadarkoli z večino glasov svojih članov ali na zahtevo polovice (1/2) lokalnih odborov.
Zahteva
za sklic izrednega Kongresa stranke mora vsebovati vsaj polovico (1/2)
zapisnikov sej IO lokalnih odborov, iz katerih je razvidna zahteva po sklicu
izrednega Kongresa.
IO mora sklicati izredni kongres v 3 mesecih po prejemu 1/2 zapisnikov. Če IO ne skliče Kongresa v predvidenem roku, ga lahko skličejo lokalni odbori sami. Na izrednem Kongresu se obravnavajo samo točke, zaradi katerih je bil kongres sklican.
16.člen
Pristojnosti kongresa so:
- določanje političnih in drugih usmeritev stranke;
- sprejem programskih dokumentov in statuta ter njih ključne spremembe in dopolnitve;
- seznanitev s poročili o delu stranke;
- sprejem finančnega načrta in potrditev finančnega poročila;
- reševanje vlog, naslovljenih na kongres v skladu s tem statutom;
- odločanje o predlogu IO o spojitvi, pripojitvi, razdružitvi in prenehanju stranke;
- opravljanje volitev za predsednika in člane IO, člane NO ter za vse druge kandidate in nosilce funkcij v organih stranke;
- opravljanje drugih nalog, določenih s tem statutom.
17. člen
Kongres sestavljajo vsi člani IO stranke, člani NO, predsednik idejno-programskega sveta in delegati širših lokalnih odborov in občinskih odborov.
Vsak ustanovljen širši lokalni odbor pošlje na kongres 3 delegate. Pred konstituiranjem širšega lokalnega odbora pa je delegat na kongresu zadolženi poverjenik odbora. Vsak ustanovljen občinski odbor pošlje na kongres po enega delegata.
Mandati vseh na Kongresu izvoljenih organov trajajo štiri leta. Če Kongres tudi po preteku tega obdobja ni sklican, vsi voljeni funkcionarji dobe status vršilca dolžnosti.
Predsednik stranke, glavni tajnik in člani NO morajo izvesti vse aktivnosti za odstranitev ovir in čimprejšnji sklic Kongresa. Vršilci dolžnosti in zastopnik stranke lahko opravljajo le nujne tekoče naloge, vezane na obstoj stranke, ne morejo pa izvajati novih aktivnosti, sprejemati akte stranke ali nove programske usmeritve.
18.člen
Kongres odpre predsednik stranke ali po dogovoru glavni tajnik, ki po predhodnem posvetu s člani IO predlaga v izvolitev delovnega predsednika, namestnika, zapisnikarja in overitelja zapisnika. Če so na dnevnem redu volilna opravila Predsednik delovnega predsedstva predlaga v potrditev 3 člansko volilno komisijo. Pod zapisnik Kongresa se podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in overitelj.
Možni kandidati za izvajanje nalog delovnega predsedstva so lahko vsi člani Kongresa, razen samega predsednika stranke in predsednika NO.
Delovno predsedstvo vodi kongres, predlaga dnevni red in oblikuje sklepe. V sprejem predlaga dnevni red, ki je bil predhodno najavljen v sklicu in ga na predlog navzočih lahko tudi razširi.
SVET STRANKE (SS)
19.člen
SS se sestaja v obdobju med dvema Kongresoma stranke.
Sestavljajo ga vsi člani IO, predsednik idejno-programskega sveta in po en delegat širših lokalnih odborov oz. njihov poverjenik, dokler le-ti niso ustanovljeni.
SS se sestaja praviloma enkrat letno, izredno pa po odločitvi IO ali na zahtevo lokalnih odborov, analogno s Kongresom stranke.
Za vsako sejo SS IO imenuje predsedujočega. Za potrebe volilne konference navzoči na predlog IO izvolijo delovnega predsednika, namestnika, zapisnikarja in overitelja zapisnika in 3 člansko volilno komisijo. Pod zapisnik volilne konference SS se podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in overitelj.
Pristojnosti SS so:
- določanje letnih političnih in programskih usmeritev;
- sprejemanje letnega programa in tistih dopolnil statuta, ki ne zadevajo statusnih sprememb;
- določanje števila in okvirnega obsega širših lokalnih odborov ter odločanje o njihovih združitvah ali ukinitvah;
- seznanjanje s poročili o delu stranke;
- sprejemanje letnega finančnega načrta in potrjevanje letnega finančnega poročila;
- reševanje vlog, naslovljenih na SS v skladu s tem statutom;
- opravljanje volitev v skladu z 11. členom statuta in drugim odstavkom tega člena;
- opravljanje drugih nalog, določenih s tem statutom.
IZVRŠILNI ODBOR (IO)
20. člen
IO je 7-članski politično-operativni organ stranke. Izmed članov lastne sestave, ki jih je izvolil Kongres na svoji konstitutivni seji na osnovi predloga predsednika stranke, izvolijo podpredsednika, glavnega tajnika, organizacijskega tajnika in predsednika idejno-programskega sveta, ki pa ni nujno član IO.
IO se sestaja večkrat tedensko, najmanj pa enkrat na dva meseca. Sklicuje ga predsednik stranke, ki tudi vodi njegovo delo. V njegovi odsotnosti ga vodi glavni tajnik ali podpredsednik.
O posameznih vprašanjih se lahko sklicujejo tudi ad hoc seje po načinu dela, opredeljenem v tretjem odstavku 10. člena statuta.
IO lahko na svoje seje vabi, na pobudo predsednika in glavnega tajnika, tudi druge osebe, ki pripomorejo k vsebini razprav o posameznih temah. S tem pridobe status razširjenega člana IO (v nadaljevanju: RIO), za razliko od voljenih članov IO.
Imenovani člani RIO so lahko predstavniki lokalnih odborov, člani idejno-programskega sveta, vodje delovnih teles, vodje programskih resorjev, nosilci projektov in drugi aktivni člani. Status imenovanega člana RIO je lahko začasne ali trajnejše narave.
Seje RIO so po nalogah in formalnih kompetencah enake sejam IO, s tem, da se razprave odvijajo v razširjeni sestavi. Imenovani člani RIO lahko razpravljajo na seji, dajejo predloge, se opredeljujejo, za razliko od voljenih članov pa ne glasujejo o samih sklepih.
21. člen
IO neposredno opravlja naloge za uresničevanje programskih dokumentov stranke in v skladu z usmeritvami Kongresa
- organizira in izvaja aktivnosti stranke;
- ureja notranja organizacijska vprašanja v stranki;
- potrjuje listo možnih kandidatov za volitve v organe stranke na državnem in lokalnem nivoju, za volitve v državni zbor in evropski parlament;
- določa podroben obseg in sedeže lokalnih odborov;
- daje soglasje na določitev števila širših lokalnih odborov;
- imenuje poverjenike širših lokalnih odborov;
- ustanavlja volilni štab ter druga stalna ali začasna delovna telesa;
- odloča o celostni podobi stranke, izbiri lastne himne, obliki logotipov in znakov;
- določa podpisnike in pooblaščene osebe za finančno poslovanje z bankami in drugimi uradi v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju;
- oblikuje predloge za Kongres o spojitvi, pripojitvi, razdružitvi ali prenehanju stranke;
- vodi postopke in ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni združitvi ali razdružitvi stranke;
- opravlja druge naloge in zadolžitve, izhajajoč iz drugih členov statuta in drugih nalog, ki mu jih naloži Kongres in Svet stranke
- izvede popravke statuta in drugih aktov, ki jih narekuje registrski organ in ne zadevajo ključnih opredelitev temeljnega akta.
PREDSEDNIK STRANKE
22. člen
Predsednik stranke je individualna funkcija vodenja stranke. Predsednik stranke je sočasno član in predsednik IO. Predsednik stranke je odgovorna oseba stranke in njen zastopnik. Predstavlja in zastopa stranko pred državnimi institucijami in v javnosti. Sklicuje in vodi seje IO, izvršuje sklepe organov stranke, poroča Kongresu o svojem delu in o delu IO ter je predpostavljena oseba zaposlenim delavcem v organih stranke na vseh ravneh organizacije.
Skupaj z glavnim tajnikom in organizacijskim tajnikom je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke, kar je podrobneje opredeljeno v finančnem poslovniku. Skupaj z glavnim tajnikom odobri izdelavo pečata teritorialnih organov in določa njihovo obliko. Za tehnično izvedbo tega pooblasti organizacijskega tajnika stranke.
Za politično koordinacijo in strategijo stranke lahko predsednik imenuje posebna delovna in posvetovalna telesa.
23. člen
Podpredsednik ali podpredsedniki stranke pomagajo predsedniku pri njegovem delu, v njegovi odsotnosti in na osnovi njegovega predhodnega pooblastila pa lahko opravljajo enake naloge. Predsednik jih lahko pooblasti za izvajanje posebnih zadolžitev in političnih akcij.
Kolegij predsednika je ožji organ, ki ga sestavljajo predsednik, glavni tajnik in organizacijski tajnik. Namenjen je dnevnemu delu stranke, nujnim posvetom in hitrim odzivom na aktualne dogodke.
GLAVNI TAJNIK
24. člen
Glavni tajnik stranke je odgovoren za politično koordinacijo in usklajeno delovanje državnih, teritorialnih in interesnih organov strank. Odgovoren je za pripravo pravilnikov in delovnih gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke, v sodelovanju s predsednikom in organizacijskim tajnikom stranke.
Skupaj s predsednikom in organizacijskim tajnikom je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke. Pripravlja letni finančni načrt in poročilo. Opravlja druge naloge ter izvršuje pooblastila po tem statutu in sklepe pristojnih organov stranke.
V dogovoru s predsednikom v državnih in lokalnih institucijah, v javnosti in medijih izraža in predstavlja stališča stranke.
ORGANIZACIJSKI TAJNIK
25.člen
Organizacijski tajnik vodi pisarno stranke, organizira njeno delo in je kontaktna oseba za člane in zunanje stike s posamezniki in ustanovami. Organizira in razporeja delo organov stranke, delovnih teles vključno z volilnim štabom, v kolikor organi ali delovna telesa ne organizirajo dejavnosti samostojno. Sprejema, odpošilja ali razporeja pošto. Sprejema in evidentira vloge, prispele na stranko.
Skrbi za korektno izpeljavo sklicev na sejo organov ali delovnih teles in vročanje obvestil, pošiljk in drugega gradiva. Vodi, razporeja in ureja dokumentacijo stranke na državnem in lokalnem nivoju. Vodi evidence članstva in ureja druge zadeve v zvezi s članstvom, ki jih določa ta statut. Vodi blagajno oz. imenuje osebo zadolženo za blagajno. Je lahko podpisnik za poslovanje z bankami in drugimi finančnimi institucijami, po pooblastilu IO.
Skrbi za vodenje zapisnikov delovnih teles ali za te naloge predlaga drugo osebo, razen če na seji dotičnega organa ali delovnega telesa ne odločijo drugače. Odgovoren je za spletne objave in objave v medijih ter snemanje tiskovnih konferenc in javnih dogodkov. Za pomoč pri delu mu IO lahko dodeli ustrezno kadrovsko-administrativno podporo.
IDEJNO PROGRAMSKI SVET
26. člen
Idejno-programski svet je strokovni posvetovalni organ stranke. Predsednika sveta imenuje IO izmed članov. Ta vodi in organizira delo, ob pomoči organizacijskega tajnika in glavnega tajnika stranke. Programski svet lahko, ob soglasju IO, ustanavlja delovna telesa, komisije ali programske resorne odbore, ki pokrivajo posamezna tematska področja oz. resorje vladnih ministrstev.
V delo idejno-programskega sveta se lahko vključujejo tudi osebe, ki niso člani stranke in s svojimi strokovnimi stališči, pobudami in idejami prispevajo k delu stranke. Imajo status zunanjih udeležencev idejno-programskega sveta. Ti lahko sodelujejo v razpravah, izvajajo določene projekte, se opredeljujejo, vendar brez pravice glasovalnega odločanja.
Programski svet ima lahko svojo evidenco o članih in zunanjih udeležencih.
NADZORNI ODBOR
27. člen
NO stranke spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje organov
stranke na državni in lokalni ravni. Ocenjuje usklajenost posamičnih aktov
organov stranke s statutom in drugimi splošnimi akti stranke. Odloča o
vključitvi in izključitvi člana stranke v mejah in pooblastilih, določenih s
tem statutom. Obravnava vloge in pritožbe, naslovljene nanj v skladu s
statutarnimi postopki.
28. člen
NO ima tri člane, ki jih je izvolil Kongres. Na konstitutivni seji izmed sebe izvolijo predsednika. Predsednik organizira vodi in organizira delo. Za posamezne aktivnosti lahko pooblasti ostala člana odbora. V nujnih in ažurnih zadevah seja NO lahko poteka tudi ob navzočnosti dveh članov.
Članstvo v NO ni združljivo s članstvom v katerem koli drugem organu stranke, razen pri delu Kongresa in SS, kjer so navzoči po funkciji. Kot posamezniki so lahko člani NO angažirani v idejno-programskem svetu stranke.
LOKALNA ORGANIZIRANOST STRANKE
29. člen
O številu in obsegu širših lokalnih odborov, ki jih ne določa že ta statut, odloča SS. Dokler niso konstituirani, IO določi za posamezne enote poverjenike.
Občinski lokalni odbor, je lahko organiziran, če ima na svojem teritoriju najmanj tri člane stranke.
Širši lokalni odbori po tem statutu se pokrivajo z ozemljem 8 volilnih enot, ki so določene z zakonom. Lokalni odbori volilnih enot se lahko ustanovijo, če imajo na svojem ozemlju predstavnike vsaj treh občin. Povezujejo se, v soglasju z IO, s sorodnimi strankami, gibanji, društvi oz. civilnimi iniciativami ali so soudeleženi v njihovih posameznih akcijah.
Občinski in lokalni odbori volilnih enot samostojno sprejmejo statut in pravila ravnanja, pri tem pa morajo slediti organizacijski shemi stranke na državni ravni in biti strukturirani tako, da v svoje organe vključujejo predstavnike ožjih ozemeljskih enot.
O deležu članarine, ki propada lokalnim odborom, odloča oziroma daje soglasje IO. Prav tako IO odloča o deležu finančne, materialne pomoči in organizacijske pomoči, ki jo potrebuje posamezni lokalni odbor.
Lokalni odbori imajo lastno finančno in materialno poslovanje v okviru dela računa, s katerim razpolagajo. Predsedniki lokalnih odborov so pooblaščeni za finančno in materialno poslovanje lokalnih odborov v okviru finančnega načrta, sprejetega na lokalni ravni, odobrenega v soglasju z IO.
Širši lokalni odbori imajo nalogo, da na svojem ozemlju vzpodbujajo in v soglasju z IO organizirajo ožje lokalne odbore.
Lokalni odbori za svoje ozemlje evidentirajo kandidate za občinske in državnozborske volitve.
FINANCIRANJE STRANKE
30. člen
Za financiranje stranke se uporablja določbe Zakona o političnih strankah. Stranka
si materialna in finančna sredstva za svoje delovanje zagotavlja s članarino,
iz proračunskih sredstev, z dotacijami in darili posameznikov, podjetij in
organizacij, s svojo dejavnostjo in iz drugih zakonitih virov.
31. člen
Finančno poslovanje stranke na vseh nivojih ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme IO in ne sme biti v nasprotju z Zakonom o političnih strankah. Pravilnik določa zlasti način financiranja vseh organov stranke in odgovornost za finančno-materialno poslovanje stranke vseh, ki razpolagajo s sredstvi na vseh ravneh, način uporabe sredstev in finančni nadzor.
SPOJITEV, PRIPOJITEV, RAZDRUŽITEV, PRENEHANJE STRANKE
32. člen
Predlog za spojitev, pripojitev, razdružitev ali prenehanje stranke je sprejet v postopek odločanja, če ga poda organ stranke in/ali na IO pisno najmanj 100 članov stranke ali najmanj en širši lokalni odbor in ga z glasovanjem na seji potrdi IO z večina navzočih članov. Predlog mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke.
Predlog mora biti najmanj en mesec v razpravi med članstvom. Najmanj v mesecu dni po razpravi mora IO oblikovati predlog ter sklicati Kongres, na katerem se z večino glasov navzočih delegatov odloči o predlogu.
Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na Kongresu ni dokončno sprejeta, ureja premoženjsko-pravna razmerja IO.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Stranka ima naslednje splošne akte:
- registrirani program stranke (programsko deklaracijo)
- statut,
- pravilnike,
- akt o sistemizaciji delovnih mest v primeru zaposlovanja
- poslovnike in
- navodila
34. člen
Obvezne razlage tega statuta in splošnih aktov daje IO, v primeru ugovorov pa SS
na skupni seji z NO. Odloča se z večino glasov navzočih. Te razlage so
dokončne. IO ali NO lahko da pobudo na Kongres za spremembo ali dopolnitev
statuta, če meni da so posamezna določila nejasna ali sporna.
35. člen
Pisno pobudo za spremembe in dopolnitve statuta ali programa lahko poda vsak
član stranke. Pobuda se vloži pri organizacijskem ali glavnemu tajniku stranke,
ki jo posreduje IO. Predlog sprememb in dopolnitev statuta ali programa
pripravi IO na podlagi predhodne – najmanj enomesečne – javne razprave na vseh
nivojih stranke.
O spremembah statuta in temeljnih opredelitev programa odloča Kongres.
Spremembe statuta, ki se nanašajo na jezikovne, redakcijske oz druge tehnične popravke, sprejema IO. IO prav tako odloča o spremembah in dopolnilih, ki se nanašajo na postopek registracije in vnos tistih določil, ki jih neposredno predpiše zakonodajalec ali registrski organ.
Spremembe programa, ki se nanašajo na podrobne razdelave ali okrajšave različic in drugih informativnih, promocijskih gradiv, ki izhajajo iz programa, sprejema IO v sodelovanju z idejno-programskim svetom.
36. člen
V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice
preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči Kongres
stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.
Proračunska sredstva se vrnejo v proračun.
37. člen
Člane organov ali nosilce funkcij, ki se razširijo oziroma vzpostavijo s
spremembami statuta, se izvoli na Kongresu, kjer so bile sprejete. Če je bil za
članstvo v organu ali funkcijo že razpisan kandidacijski postopek, se upošteva
tudi razširitev števila članov organa ali funkcije. V primeru, da je
vzpostavljen nov organ oziroma funkcija, se izvede kandidacijski postopek na
samem Kongresu.
39. člen
Ta statut začne veljati z dnem 5. 4. 2018, ko je bil sprejet na Kongresu stranke KSS.
Ta statut predstavlja čistopis, saj so v njem urejeno vključene sprejete spremembe in dopolnila.