Predsednik: Andrej Magajna
andrej.magajna@gmail.com; GSM: 041/ 691 619
Podpredsednik: Vladimir Obrovnik, dipl eoc
>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>> <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
ANDREJ MAGAJNA – osnovna POLITIČNA BIOGRAFIJA in življenjepis
Rojen: 4. maja 1952 v Ljubljani (KS Prule); v družini še z dvema starejšima bratoma;
Sedaj živim v Marlesovi hiši na LJ Barju
Ima samostojne odrasle 3 otroke in štiri vnuke.
Oče prof. Božidar Magajna, aktivist OF in med okupacijo soustanovitelj radia Kričač.
Oče je bil polbratranec pisatelja in psihiatra dr. Bogomirja Magajne, doma iz juga Krasa – Vremska dolina, od koder izhaja rod Magajna
– Po verskem prepričanju kristjan in tako kot drugi člani rodbine, nikoli v Partiji
Izobrazba:
Po končani gimnaziji najprej študiral čisto filozofijo na FF, kjer pa nisem diplomiral. V sredi tretjega letnika se vzporedno vpisal in kasneje diplomiral na Višji šoli za socialno delo.
– opravil strokovne izpite iz socialnega skrbstva in strokovni izpit iz aktivne politike zaposlovanja
– Od leta 2012 upokojen.
Polovico delovne dobe kot šolski svetovalni delavec, polovico dobe pa kot vodja kadrovske agencije. Bil profesionalni poslanec v dveh skrajšanih mandatih
Politična aktivnost:
¶ V času pred letom 1990 ukvarjal s sindikalno dejavnostjo; ( na nivoju temeljne organizacije in občinski ravni)
¶ Že v prejšnjem sistemu aktiven na področju reforme volilne zakonodaje. Svoje zagovarjanje odprtih kadrovskih list, strokovno obeležil v številnih člankih in prispevkih
¶ V času tranzicijskega prehoda bil član delovne skupine pri RK SZDL za pripravo prvih strankarskih volitev, ki je vključevala predstavnike tedanjih družbeno političnih organizacij in novo nastale stranke.
¶ Leto 1989 – soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS/SDSS – predhodnica zdajšnje SDS). Javni iniciativni odbor ustanovljen – leto dni po Tomšičevi najavi v Litostroju – na Kersnikovi 4 v Ljubljani (objava 9. december 1988 v tedniku Mladina). Odbor sestavljali France Tomšič, Andrej Magajna in Gorazd Drevenšek.
Ta politična organizacija se je prva deklarirala kot neodvisna politična stranka, ki ne priznava vodilne vloge Zveze komunistov in bi delovala v okviru SZDL le kot enakopravna politična stranka.
Poslanski mandati:
¶ 1990 – 1992 – delegat prve večstrankarske skupščine, izvoljen na listi SDSS v družbenopolitični zbor
Bil tudi prvi vodja poslanske skupine SDSS (današnje SDS) v obdobju 1990-91 in v začetku tudi podpredsednik stranke.
– v tem mandatu bil tudi član (»osamosvojiteljske«) skupščinske Komisije za ustavna vprašanja RS
– V mandatu 2008-11 pa je bil izvoljen v parlament na listi SD Boruta Pahorja – kot njen zunanji član.
Opomba:
Oktobra 2010 je izstopil iz poslanke skupine SD in se priključil skupini neodvisnih poslancev.
¶ Član ožjega predsedstva DEMOS-a. Formalno predlagal ime in kratico demokratične opozicije Slovenije (Demos)
¶ Soustanovitelj in glavni tajnik Stranke krščanskih socialistov, ki je bila registrirana od 1992 do 1995. Po letu 1995 aktivni član Krščansko socialnega gibanja in njegov koordinator.
¶ Leta 1991 soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki mu je predsedoval do let 1995. ¶ 1995 – Soustanovitelj in predsednik Društva za nezaposlene Slovenije – do leta 2007 ¶
¶ 2008 – 2011 Poslanec Državnega zbora
Opomba: kar je že opisano zgoraj !
¶ Ustanovitelj in predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in list (KNSL) – za spremembo volilne zakonodaje. Član preteklih vladanih in različnih delovnih skupin na področju volilne zakonodaje.
¶ Soustanovitelj ( leta2008) in predsednik stranke Krščanskih socialistov Slovenije, ki se je leta 2014 preimenovala v »Krekove socialiste«; 2018 pa v »Nove socialdemokrate«; od aprila 2021 pa nekoliko modificirana v »Nova socialdemokracija«
Strokovna področja delovanja:
– socialna politika;
– aktivna politika zaposlovanja
– volilna zakonodaja
Publiciranje:
Nekaj (teoretsko obarvanih) člankov: tedenska kolumna v Mladi (volilni praktikum); v Teoriji in praksi, Sodobnosti, Novi reviji;
Zadnja leta pa prispevki v internetnih: največ v Casniku.si,
in posamezni prispevki v Slovenec.org, Domovina.je, spletna Nova24.TV
Priprava knjige: »Novi razred« – po tranziciji ( aluzija na Milovana Đilasa)
Idejni in politični vzorniki:
Lahko bi jih naštel ducat – od tujih do domačih. Navedeni so pravzaprav že v našem programu Nove socialdemokracije, saj se sklicujemo na njih. To je tema zase, zato se bom prisilil imenovati le dve osebi. (Naj bi Boris Pahor in vsi drugi častni ljudje oproste za take »redukcije« pri naštevanju.)
Torej samo dva na tem mestu: Eden se je umrl 8. oktobra 1917, drugi pa je živeči. V mislih imam dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Janeza Juhanta. Oba imata glede na svoj vrednosti sitem precej skupnega. Vplivi pa so zaradi različne dobe in vloge različni.
In še v polje »ažurirano« : Najboljši predsednik do sedaj v samostojni Sloveniji- vsekakor Borut Pahor
Najljubši citati:
“Hic Rhodus, hic salta” : Tu je Rodos, tu skoči.
Grški filozof Ezop je naduteža, ki se je hvalil, da mi je vse dosegljivo utišal z rekom v pomenu: Vidiš, tam je otok Rodos, pa preskoči in se dokaži.
In še svetopisemski: ” Komur je dano – bo razumel “
Umetnost:
– slikarstvo (a le kot uporabnik , »konzument« oz. obožujem slikarje in njihova dela)
Športne aktivnosti:
– Judo (v mladosti)
– Pohodništvo (še sedaj, bolj ob morju oz. obalnem pasu)
– Ribolov ( Pri 17 letih sem bil republiški mladinski prvak v lovu rib)
In kaj načrtujem:
Ob sedanji kandidaturi za predsednika republike, ( ki bo bolj misija nemogoče) se mislim študijsko lotiti, oziroma kot že omenjeno, dokončati knjigo: Neke vrste recenzijo in sploh aluzijo na Đilasov Novi razred (delovni naziv: »Novi razred II.«, oziroma »Novi razred« po tranziciji) ,
v kateri bom pokazal kako so te anomalije odtujene, povojne oblasti pravzaprav aktualne še danes. Teoretsko pa osvetliti definicijo razreda in vprašanje alienacije samozvanih avantgard, v vseh svojih konsekvencah.
Operativno strankarsko politiko pa počasi prepustiti drugim, razen če bi se v Sloveniji vzpostavila koalicija demokratičnih strank po vzgledu DEMOS-a, ki bi imela za cilj doseči večje strukturne spremembe.
Ažurirano 15. 8. 2022