Novi socialdemokrati (NS) nasprotujemo, da bi Slovenija pristopila k Marakeški deklaraciji.
Deklaracija, čeprav , je izšla iz Združenih narodov, ne rešuje problema migracij celostno in globalno, čeprav se tako predstavlja. Pomoč bi morali usmeriti v dežele od koder migranti prihajajo in sočasno spodbujati bogate muslimanske države, da oprejo vrata migrantom.
Te nujne usmeritev pa deklaracija ne vsebuje.
Čeprav se deklaracija deklarativno predstavlja kot humanitarna pobuda, se socialnih stisk potrebnim ne loteva na pravi način. Zato se bo sprevrgla v svoje nasprotje.
Ker je v nekaterih elementih v nasprotju z našo zakonodajo, bo ta posledično vplivala tudi za spremembe naše normativne ureditve.
Pridružujemo se tudi pobudi, da se o tako usodnih odločitvah, ki ne bodo vplivali le na mednarodne odnose, ampak na življenje v posameznih državah, o teh usmeritvah svetovne organizacije vsi državljani, po poglobljeni javni razpravi odločamo na posvetovalnem referendumu.
1
Deklaracija, čeprav , je izšla iz Združenih narodov ne rešuje problema migracij celostno in globalno, čeprav se tako predstavlja. Pomoč bi morali usmeriti v dežele od koder migranti prihajajo in sočasno spodbujati bogate muslimanske države, da oprejo vrata migrantom.
Te nujne usmeritev pa deklaracija ne vsebuje.
Evropa sama ne more rešiti potencialnih milijonskih migracij, ki jih v tolikšnem številu preprosto ni moč integrirati, in tudi sama ne more finančno in logistično prevzeti takega bremena. Zato bi morali spodbujati preusmeritev migrantskega toka v bogate muslimanske države.
Evropa bi za pomoč potrebnim sicer lahko naredila več, vendar bi jo morala prvenstveno usmeriti v dežele od koder migranti prihajajo.
2
Čeprav se deklaracija deklarativno predstavlja kot humanitarna pobuda, se socialnih stisk potrebnim ne loteva na pravi način. Zato se bo sprevrgla v svoje nasprotje.
Dosedanjo socialno politiko in to, ki jo prinaša deklaracija, bi lahko poimenovali tudi kot »lažni humanizem«.
Zaradi nadaljevanja kaotične politike odprtih meja; brisanja razlik med nezakonitimi in zakonitimi prehodi; brisanje razlike med pomoč potrebnim – deklaracija ne bo prinesla želenih učinkov. Kaos, kateremu smo priča in ga deklaracija ne odpravlja , je v končni konsekvenci, tudi slaba usluga za same migrante. Prinaša neslutene , nove socialne probleme.
Pa tudi nepravično je, da se bo migrante po novem obravnavalo neselektivno. Begunec , na primer iz vojnega območja, ki je ostal brez strehe nad glavo, je ranjen ali poškodovan, lačen in podhranjen potrebuje drugačno pomoč kot mladenič (ki je sicer tudi v stiski) in išče zaposlitev v Evropi.
Evropa troši ogromna sredstva za populacije, ki v njihovih okoljih težko integrirajo, namesto, da bi jo usmerila v dežele od koder ti prihajajo.
Še več. Pomoč bodo dobivali ti , ki so mladi in zdravi, dejansko življenjsko ogroženi (ti, ki sploh ne morejo oditi na tako dolgo pot) v državah z največjo revščino, pa ostajajo brez zadostne skrbi razvitega sveta.
Pa ne le humanitarna pomoč. Pomagati je potrebno, da se nerazvite države ekonomsko razvijajo in s tem omogočijo zaposlovanje mladih. Dosedanja kaotična politika »odprtih meja« in socialna politika, ki bi dobila z deklaracijo še normativni okvir, pa je zgrešena oz. sprevržena.
Od migrantskega vala pred leti, se jih je globalno v Evropi vključilo v delo in zaposlite le okoli 13 %. Že ob tem številu integracija ne poteka uspešno. Kako bi šele ob prihodu milijonov. Večina migrantov izhaja iz dežel z drugo kulturo in drugačnim vrednostnim sistemom. Mnogi na postulatih šeriatskega prava, ki ni v skladu z vrednotami Evrope, ki temelji na laični državi, človekovih pravicah, načelu enakopravnosti na vseh področjih, tudi do žensk oziroma med spoloma. Veliko laže bi se vključili v bogate muslimanske države, a »oni » so gluhi, »Evropa« pa preveč tiho.
Že sedaj se v Evropi ustvarjajo geta ljudi, ki se ne morejo ali celo nočejo integrirati. Posledice getoizacij so znane iz zgodovine; sicer pa jih Evropa doživlja v aktualnem času, čeprav jih mediji pogosto prikrivajo.
Tudi mnogi ti , ki so vključeni v zaposlitev, v velikem obsegu opravljajo prekarno delo; brez ustreznega nadzora države. Zanimiv pa, da deklarirano leve skupine v Evropi in pri nas, to izkoriščanje cenene delovne sile, posebej ne skrbi. Novi socialdemokrati opozarjamo tudi na ta vidik.
V določenem obsegu so migranti lahko dobrodošli. A le tako, da se jih regularno vključi v delo in zaposlitev in to – za pošteno plačilo.
Koliko jih lahko določena država ustrezno integrira pa ve in sme določati le sama.
3
Ker je v nekaterih elementih v nasprotju z našo zakonodajo, bo ta posledično vplivala tudi za spremembe naše normativne ureditve.
Naša država že sedaj ne spoštuje v polnosti naše zakonodaje in se ne ravna po 308. členu KZ. Drugo je, če bi imeli neobvladljivo situacijo, zaradi vojne ali izrednih razmer v soseščini, ko se reda enostavna ne da uveljaviti. Slovenija tudi nezadostno varuje Šengensko območje, saj migranti v večjem številu nezakonito prestopajo mejo. V več kot v trikratnem številu v primerjavi z lanskim letom. Po uradnih podatkih se bližamo številu 7.000 nezakonitih prehodov, čeprav pravega migrantskega vala , kot je bil pred leti, sploh ni. Kaj bi se šele zgodilo, če ne sosednja republika Hrvaška popustila pri zajezitvi prehodov. Ob tem se ni čuditi, da je severna soseda Avstrija poostrila mejni nadzor. Ker meje, v vseh teh letih, nismo uspeli ustrezno ograditi z tehničnimi ovirami, tudi aktiviranje novih in novih policijskih enot, ne more preprečiti večjega dotoka migrantov.
Ugotavljamo, da se prošnje za tako imenovani azil množično zlorabljajo. Že v prvem mescu večina migrantov pobegne iz nastanitvenih centrov. Država bi morala sprejeti ustrezne akte, na katerih mestih se lahko zaprosi za azil in kje pridobi delavno dovoljenje, ne pa po sistemu: kjer koli se komu zahoče. S tem kaotičnim odnosom in ne-sankcioniranjem zlorab prošenj za azil se ne le ustvarja nered, ampak tudi se diskreditira enega od temeljnih humanitarnih postulatov Združenih narodov.
Usmeritve deklaracije bodo, zaradi neusklajenosti z našim pravnim redom (po katerem bi se moralo ilegalne migracije zavračati), bo prej ali slej privedle do sprememb naše zakonodaje; ne glede na zavajajoče izjave vodilnih politikov.
POSVETOVALNI REFERENDUM?
Glede nato, da bi nadaljevanje politike odprtih meja in zgrešene socialne politike (ki bi z deklaracijo dobila celo legalni okvir) lahko močno vplivala na mednarodne odnose in življenje v posamezni državi, bi se morali prebivalci za tako usmeritev odločiti na posvetovalnem referendumu.
Ne samo, da preverjanju ljudske volje vladna koalicija nasprotuje, so pobudnike referenduma označuje za nestrpne in se jim pripisujejo različnejše etikete – od : »skrajni desničarji« do »sovražniki tujcev (ksenofobi)«.
Opomba:
Ravno te pavšalne, diskreditacijske oznake so znak nestrpnosti do kritikov deklaracije, do drugače mislečih.
Pridružujemo se pobudi, da se o tako usodnih odločitvah, ki ne bodo vplivali le na mednarodne odnose, ampak na življenje v posameznih državah, o teh usmeritvah svetovne organizacije vsi državljani, po poglobljeni javni razpravi, odločamo na posvetovalnem referendumu.
Ljubljana, 21. december 2018
Za IO NS v.d. predsednika stranke Andrej MAGAJNA
Komentarji
