Anarhična politika odprtih meja (ki se postopoma le ukinja) je napad na plemenito (mednarodno priznano) človekovo pravico do azila. Ta se danes na veliko zlorablja. Sploh se ne ločuje med begunci in ekonomskimi migranti. Različne kategorije ljudi rabijo tudi različne oblike pomoči. Saj se pogosto izkaže, da prosilci za azil ob prvi možnosti nezakonito emigrirajo naprej.
V NS menimo, da bi se vloge za azil lahko podajale le na zato predvidenih mestih, zlorabe pa sankcionirale. Za ilegalni prehod pa prav gotovo ne! Ostro bi bilo potrebno sankcionirati tihotapske združbe, ki obračajo milijone na račun človeških stisk in kvazi-dobrodelne organizacije, ki jim pri tem pomagajo.
Morda so naša jasna in odločna stališča glede migrantske politike videti kot nasprotje naših načel o humanizmu in solidarnosti, ki smo jih izpostavili v uvodu programa. Na to imamo odgovor: kaos je na koncu slaba usluga tudi za same migrante. Prepešačijo na stotine kilometrov, plačujejo tihotapcem, na koncu pa jih ciljne države celo deportirajo nazaj.
Pomoč migrantom je nujno potrebna. Naj se usmeri k izvoru oz. čim bliže izvoru problemov. Če določene države rabijo delovno silo, naj organizirajo za iskalce dostojen prevoz in jih vključijo v programe usposabljanja. Anarhična politika odprtih meja, ki je navzven videti človekoljubna, je v svojem bistvu asocialna !