mail dopis poslano vodstvu RTV in medijem – iz neparlementarci@gmail.com
1. december 2020
zadeva:
Spoštovani predsednik Programskega sveta RTVSLO g. Ciril Baškovič in člani PS*
– direktor zavoda g. Igor Kadunc
– odg. urednica ga. Manica Ambrožič
– Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev ga. Ilinka Todorovski
– STA in mediji
* tajništvo PS prosimo, da z dopisom in priloženo kopijo ( predhodno javno izjavo KNSL v priponki) seznanite vse člane PS, ker nimamo njihovih kontaktov
PROTEST PROGRAMSKEMU SVETU RTV SLO ZARADI MEDIJSKE BLOKADE
Nanaša se na obletnico lokalnih volitev 2018 za katero je značilno , da volilne pritožbe, ki so prišle od Upravnega sodišča celo na Ustavno sodišče po dveh letih še niso bile rešene
Za ta korak smo se odločili, ker na naše javno pismo z dne 18. novembra 2020 ( na dan lokalnih volitev v letu 2018) s strani vaših urednikov vaše in tudi varuhinje gledalcev in poslušalcev ni bilo (tudi po desetih dnevih) nobenega odziva.
Na naslov RTVSLO in tudi posameznim novinarjem smo poslali dopis z naslovom: » pravosodni škandal – 2 leti od lokalnih volitev, a pritožbe še vedno niso rešene «
Ključno pa je to, da zelo pomembne informacija javnega značaja o volitvah na nacionalnem medija ni bila priobčena oz. bila povsem zamolčana.
Sočasno dajemo
– pobudo za sklic izredne sej PS
(preučitev vzrokov in odgovornosti za prezrte informacije javnega značaja)
in
– predlog za razrešitev Varuhinje gledalcev in poslušalcev ( v nadaljevanju »varuhinje«)
Kritika torej leti na javni medij, tem bolj, ker smo v istem času priča obsežnemu poročanju o dogodkih onstran Atlantika. Kar večkrat na dan, v osrednjih informativnih oddajah, obveščate o volilnih peripetijah v ZDA . Javnost lahko zve za vse podrobnosti iz dogajanja v ZDA , kaj pa se je dogajalo in je žal še vedno odprto na naši tleh, pa vidimo, da ni zaželeno vedeti.
Koordinaciji neparlamentarnih strank in list – KNSL* (kratka predstavitev >>>pod dopisom) je bila o pritožbah seznanjena takoj po lokalnih volitvah. S pritožniki in njihovimi pravnimi svetovalci /zastopniki smo organizirali že dve skupni tiskovni konferenci. Kar veliko truda je bilo v to vloženega.
Tudi sami pa smo bili presenečeni, da do danes zadeve glede pritožb na volitve – v mestni občini MOL in Mengšu – še niso razčiščene. Nekatere informacije o stanju pritožb smo od pritožnikov namreč zvedeli šele jeseni tega leta in tudi sami so imeli težave pri pridobivanju informacij. Posamezne sklepe/odgovore so prejemali z več-mesečnimi zamudami.
Govorimo lahko o zavlačevanju pri odločanju na celi črti; prelaganju pristojnosti iz ene instance na drugo, itd … Skratka, govorimo res lahko o pravosodni sramoti, ob tem, ko ta tretja veja oblasti nima ravno velikega ugleda.
O volilnih sporih oz. pritožbah, naj bi se odločalo hitro – v najkrajšem možnem času in prednostno !!!
O vsem tem smo več zapisali v prezrtem predhodnem dopisu. Tam smo posredovali tudi kontaktne podatke pritožnikov in bi se lahko (tudi z njihovimi pravnimi svetovalci) glede stanja pritožb bolj natančno pozanimali.
Če bi »čuvarji demokracije«, kot se v svojem cehu radi imenujete, le malo bolj povzdignili glas, se morda zadeve ne bi dogajale tako kot se.
Včasih pa zmanjka ravno (največkrat politične) volje, da se kaj premakne. Ne vemo kako si naj drugače razlagamo ta molk.
Naš namen pa ni , da se zapletamo na raven insinuacij in da bi na tem mestu iskali ozadja, saj so tudi med nami (»neparlamentraci« / kot zelo raznolika skupnost) glede tega različna mnenja.
Smo pa enotni v tem ,da gre za zelo pomembne informacije javnega značaja in da
javnost preko nacionalnega medija torej o tem ni bila ustrezno seznanjena,kaj šele o vsebini pritožb.
To pa ni značilno le za sedanji trenutek.
Skoraj popolni molk o stanju pritožb je značilen tudi v preteklost.
Relativno veliko pa se je po lokalnih volitvah pisalo o posameznih volilnih pritožbah. Na primer zapletih z župnikom v Beli Cerkvi, pa v nekaterih drugih manjših občinah. O dogodkih in sploh vsebini pritožbe v MOL in Mengšu pa bore malo. Najbolj sporno pri slednjih primerih pa je ravno izjemno dolgo reševanje, za kar nismo našli primera v 30 letih parlamentarne demokracije.
Da dejansko javnost o tem ni seznanjena, je potrdila tudi naša anketa, saj nihče od vprašanih ni vedel, da pritožbe do danes v MOL sploh niso bile rešene; enako za občino Mengeš. Res je bila anketa izvedena na manjšem vzorcu , a vseeno dovolj povedna.
Pa ne samo o tem – kaj je bilo- bi moralo javni medij zanimati.,ampak tudi – kaj se morda še bo dogajalo.
Celo v KNSL, ki spremljamo potek vseh volitev, do nedavnega nismo bili seznanjeni, da bi zvezi z lokalnimi volitvami 2018 poteka tudi policijska preiskava.; da je tožilec sprejel ovadbo in jo je dal nazaj v policiji v dopolnitev.
Kot so nam izjavili pritožniki je bilo za Ljubljano v ovadbi izpostavili kar več zadev:
1) Sum »uvoza volivcev«; 2) uzurpacija občinskega glasila 3) vprašanje dovoljenja za objavo slik otrok iz vrtca na naslovnici mestnega glasila – skupaj z županom 4) uporaba izjav verskih voditeljev v mestnem glasilu v času kampanje.
Informacije o tem o katerih zadevah – od kdaj in do kdaj poteka policijska preiskava – še zbiramo.
Ali profesionalne novinarje (posebno raziskovalne) to ne zanima, ali jih »ne sme zanimati » ?
V KNSL delamo vsi volontersko. Zato smo še toliko bolj užaljeni ob – oprostite izrazu – ignoranci urednikov in tudi varuhinje gledalcev in poslušalcev.
Menimo, da ni potrebno javnemu zavodu in tudi STA posebej razlagati, da imamo opravka z informacijami pomembne za javnost.
5. člena zakona o RTV:
– spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
– spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
– zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega
oblikovanja mnenj;
Ne samo v interesu institucionalne politike (političnih strank in združenj) , tudi širša javnost ima pravico priti do celovite informacije. Opravka imamo z največjo , mestno občino. Kako naj si državljani svobodno oblikujejo mnenja, če niso (ali zelo okrnjeno) obveščeni o družbeno relevantnih temah!?
Zakaj pobuda za razrešitev varuhinje gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovki
Njena neustrezna ali sploh neodzivnost, če se osredotočimo samo na to politično temo, sega že precej nazaj.
Če smo ob 18. novembru v naši izjavi govorili o popolni medijski blokadi s strani javnega medija, pa je bilo tudi na predhodni tiskovni konferenci pritožnikov in njihovih pravnih zastopnikov 29.6.2020 poročanje zelo okrnjeno.
Iz minutnega poročila v prvem Dnevniku gledalcu ni bilo razvidno čemu je bila pravzaprav namenjena tiskovna konferenca. Zgolj nekaj besed o izrečenih kritikah do pravosodja, o konkretni zadevi in na kaj se je nanašala pa nič. Tako novinarka TV kot novinarka Radia sta si dolgo, skrbno zapisovali (TV novinarka tudi sodelovala z vprašanji), a očitno je nekdo v uredništvu odločil, da tem zadevam ne bi namenili pozornost. Zanimivo, da zapis, za katerega je bilo pričakovati objavo v »Dogodkih in odmevih« ni dobil zeleno luč; in tudi ne v drugih radijskih poročilih.
Kmalu za tem 1. julija 2020 je bil s strani udeleženca imenovane tiskovne konferenca, sicer pritožnika na potek volitev v MOL, na RTV poslano tudi (mail) protestno pismo z naslovom: » Nova RTVSLO ingnoranca in cenzura!«
Tudi ta dopis je doživel ignoranco.
Vsaj od varuhinje smo (tako od omenjene tiskovne konference v juniju, kot novembrske izjave), pričakovali reakcijo oz. interevencijo pri odgovornih urednikih.
Ne-informiranost pa res ne more biti v interesu javnosti, katero zastopa ga. Ilink Todorovska.
Pa nočemo izrekati neke pavšalne kritike na njen račun. Ima kar širok delokrog. Slišimo tudi pozitivne ocene in prav gotovo Ilinka Todorovski določene naloge opravlja zelo vestno in dobro.
Zanimivo to, da se njeno neustrezno ravnanje ali bolje rečeno : opustitve dolžnih ravnanj odražajo ravno pri političnih temah, ki bi jih strnili na vprašanje politične korektnosti.
Običajno se v odgovorih sklicuje na uredniško svobodo in na splošni novinarki kodeks, na načela iz 5. točke zakona o RTV, ki smo jih navedli, pa ne.
Večkrat smo ji v dopisih izpostavili razliko: javni zavod ni zasebni medij, ki suvereno odloča kaj bo objavil, pa še njih zavezuje (najmanj) kodeks novinarske etike!
Tudi o tem ne pridemo skupaj: kje je novinarska svoboda in / oz. do kje le-ta sega.
Vsekakor pri sami izvedbi poročil/oddaj – organizaciji in načinu posredovanja informacij, ne pa recimo ali bo javni medij neko družbeno relevantno temo priobčil ali ne.
Ne odziva se ustrezno tudi na vprašanje sorazmernosti, oz. se zopet postavi na stran uredniške in novinarske svobode.
Zelo pomembno se nam zdi kdaj in v kakšnem obsegu je nekaj objavljeno. V dominantnem času, vidnem mestu, ali nekje na obrobju. Razlika je ali se informacija znajde v prvem Dnevnku ob enih ali ob 19 uri ali celo v Odmevih.
V vaši ustanovi razpolagate s podatki o gledanostjo posameznih oddaj. Vsekakor pa to zelo dobro vedo naročniki komercialnega oglaševanja in tudi vaši komercialisti, pri oblikovanju cenika za plačljive oglase.
Tu bi le morali bolj upoštevati sorazmerje med družbeno pomembnostjo in tem na katerem mestu in kakšnem obsegu je nekaj objavljeno. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev bi morali biti na vidik pozorna, ne pa da se tudi tu postavi – oprostite izrazu – v zagovorniško pozicijo do urednikov.
Bodimo konkretni:
Na varuhinjo smo se v zadevi politične uravnoteženosti obrnili že predhodno.
V KNSL, smo npr. ugotovili, da je bila predstavitev kandidatov in njihovih list, pri volitvah v evropski parlament, zelo nesorazmerna in diskriminatorna. Izrazito protežiranje list Marjana Šarca. Ne glede, da je bilo to še pred enomesečno uradno kampanjo bi od javnega zavoda le pričakovali malo več uravnoteženosti.
Naredili smo primerjavo, ki jo bomo podrobneje lahko predstavili Programskemu svetu RTV. Lista Marjana Šarca je bila predstavljena večkrat v najbolj gledanih terminih; o njej se je na veliko govorilo, ko MŠ sploh še ni imel kandidatov. In že takrat je bila vključena v ankete. Lista »Dobre države« dr. Bojana Dobovška pa je bila prezentirana enkrat in to v obsegu nekaj deset sekund, v Dnevniku ob 13 uri, ki je bistveno manj gledana kot je drugi Dnevnik ali večernih Odmevih. Tudi , če zanemarimo termin objave bi prišli v prezentaciji omenjenih list do razmerja 100 : 1. Izraženo v minutah bo to pomenilo, ca uro in pol za listo MŠ in minutka za DD.
Ne glede na to , da se je to dogajalo v času od razpisa volitev do uradne kampanje (kjer so pravila glede prezentaciji list zelo stroga), bi morali tudi v tem obdobju biti politično bolj korektni, saj načela iz zakonu o RTV ne veljalo le za uradno kampanjo.
Pa tudi pri spoštovanju »strogih« pravil niste bili dosledni. Ne dlakocepimo – spet eklatanten primer: Morda ste na »obvoz« od zakonskih pravil že pozabili ; v KNSL in delu kritične javnosti pa ne:
Pri vključitvi »Virantove liste« in Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića med »parlamentrace«, pa ni prišlo le do nespoštovanja zakona. To ravnanje vodstva RTV SLO je pomenilo sočasno diskriminacijo znotraj neparlamentarnih strank oz. list ,kamor sta omenjeni listi tudi sodili. Virantovo listo in Pozitivno Slovenijo Zorana Jankoviča ste kar umestili med parlamentarce in jima s tema dodeli večji časovni obseg za promocijo kot ostalim neparlamentarnim strankam. Takrat smo na KNSL prejeli ogromno pritožb , romale pa so tudi na RTV. Zanimivo na kaj se je sklicevalo vodstvo RTV SLO. Ne na zakonske člene in interna Pravila – ker se to tudi ni dalo – ampak na osebno stališče pravnika Andraža Terška . Skupaj z njim ste menili, da le ni potrebno tako restriktivno jemati pravila. Za kriterij razvrščanja ste v vaši hiši vzeli kar ankete javnih mnenj , kar pa ni imelo nobene zakonske osnove. Za uradno interpretacijo pa vemo kdo je merodajen – zakonodajalec. Tudi takrat, zaradi diskiminatornega ravnanju, ni nihče odgovarjal. Zatajil je tudi institut Varuha, čeprav, bi moral slediti interesu javnosti, ki ima pravico biti informirana o vseh kandidatih (istega statusa) enakopravno. Pravzaprav so zatajile vse nadzorne instance. Kar ustvarja sum , da gre med izvajalci in nadzorniki za personalne unije oz. politične naveze.
Ta predhodni stavek bi lahko veljal tudi za konkretno varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev. Pri predhodnem varuhu, gospodu Ambrožiču smo imeli občutek, da je bil bolj avtonomen. Tudi nekateri programski svetniki nam povedo, da je bolj kritično nastopal do določenih potez urednikov.
Za zaključek:
Nadzorne instance so sploh problem naše prakse in smo prepričani, da bi bilo Sloveniji manj anomalij , če bi te delovale.
Novinarji naj bili, kot rečeno neke vrste »čuvarji demokracije«, kot se radi sami poimenujete. In res naj bi bili avtonomni, družbeno kritični mediji eden od temeljev javnega nadzora. Ravno zato je funkcija Varuha tako pomembna
Teoretično to vsi vemo. Vemo pa tudi, da žal vedno ni tako in so včasih bolj kot »čuvarji« odvetniki tistih , ki bi jih naj nadzorovali.
Zaradi te širše tematike se zato obračamo na PS RTVSLO;
Obrnili pa se bomo tudi na stanovska društva:
Društvo novinarjev Slovenije ,ter Združenje novinarjev in publicistov
in tudi
Varuha človekovih pravic;
In Komisijo za peticije in človekove pravice in enakost možnosti DZ,
saj je obveščanje o zadevah javnega pomena tudi stvar človekovih pravic.
Celovito in nepristransko obveščanje je predpogoj funkcioniranja demokracije.Točno to, kar je zapisano v alineji 5. člena zakona o RTV:
– zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega
oblikovanja mnenj;
S spoštovanjem predsedujoči
Koordinacije neparlamentarnih strank in list – KNSL
Andrej MAGAJNA – 041 691 619 / andrej.magajna@gmail.com
<<<<<<<<<<<<<<<<<<< predstavitev KNSL >>>>>>>>>>>>>>>>>
PREDSTAVITEV KNSL-ja, naše koordinacije
V podnaslovu koordinacije smo že ob ustanovitvi začetku zapisali naš osnovni cilj: Koordinacija za spremljanje in uveljavljanje sprememb volilnega sistema (tako samih volilnih zakonov kot zakona o volilni in referendumski kampanji in drugih področnih zakonov, kot je npr. Zakon o RTV)
Že ustanovnem sestanku na Tomšičevi 4 v Ljubljani, leta 1991, se nas je zbralo 24 predstavnikov neparlamentarnih stran in list. Kasneje so se nam pridružile še nekatere nove s skupine, nekatere pa že takrat niso kazale zanimanja.
Leta 2011 smo iz takratnega seznama strank v registru MNZ ponovno pozvali vse registrirane neparlamentarne stranke (in tudi liste, ki so sodelovale na volitvah) v želji, da oživimo delo koordinacije. Situacija bila podobna kot na začetku. Nekateri subjekti so pokazali interes; pojavili so se novi; nekateri prejšnji pa se niso več odzivali ali pa so sploh prekinili s politično dejavnostjo.
Zakaj se je naša asociacija ustanovila že tako zgodaj. Namreč volilni sistem , ki je veljal za prve večstrankarske skupščinske volitve in tudi ta – za prve parlamentarne leta 1992 – se je smatral za začasnega. Insistirali smo (odločno vztrajali na stališču), da o »pravilih igre ne morejo in smejo odločati le »zmagovalci« ampak vsi , ki se jih ta pravila tičejo.
V alinejah vam želim predstaviti dosedanje aktivnosti KNSL in osebni angažma na tem področju, ki sega že v leto1986
– Daljnega leta 1986, še v prejšnjem sistemu, sem se kot sindikalist angažiral za uveljavitev “odprtih lista” in sem na to temo pisal tudi v medijih;
– Leta 1989, ko me je takratna SZDL vključila v delovno skupino za pripravo novega večstrankarskega volilnega zakona ( ki so jo sestavljale nove zveze oz. stranke in stare DPO) Vodil sem skupino za “kandidacijski postopek”;
– Leta 199, po ustanovitvi naše koordinacije (KNSL) sem bil vključen v delovno skupino za spremembo volilnega sistema pri takratnem Predsedstvu RS;
– Identično leta 2008 v vladno delovno skupino;
– Leta 2012 sem bil kot predstavnik KNSL vključen v parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga je vodil g. Jerko Čehovin. Leta 2013 smo preko poslanca Vogrina vložili amandmaje za spremembo Zakona o volilni kampanji
– KNSL je bila med pobudniki dveh JPM (javnih predstavitev mnenj), ki so na temo reforme volilne zakonodaje potekale v Državnem zboru (maja 2014 in januarja 2015)
– sodelovali smo na različnih posvetih in posredovali več izjav za javnost.
– letos spomladi (2019) smo se udeležili srečanja pri predsedniku RS Borutu Pahorju in izrazili ključni domokratični postulat: ZA DEMOKRACIJO ENAKIH MOŽNOSTI